| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SINHRONIZACIJA ANIMIRANEGA RISANEGA FILMA MALI PIŠČEK
Tina Cupar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bila podrobneje predstavljena problematika sinhronizacije animiranih risanih filmov s poudarkom na otrocih kot ciljni publiki. Predstavljena in analizirana so bila posamezna področja prevajalskih problemov v risanem filmu Mali Pišček, ki so pomembno vplivala na razumevanje zgodbe v ciljnem jeziku, in sicer lastna imena, kulturno zaznamovani izrazi in zvrstnost jezika. Osnova za preučevanje je bila transkripcija govora v izvirniku in prevodu, zapisana po slušnem vtisu, na podlagi katere je bila opravljena podrobna primerjalna analiza sinhronizacije v obeh jezikih. Namen analize je bil ugotoviti, ali so prevajalske rešitve primerne za vrsto ciljne publike, ki ji je film namenjen, in preučiti, kakšen vpliv so imele določene spremembe na razumevanje zgodbe v ciljnem jeziku. Analiza je pokazala, da so bili lastna imena in kulturno zaznamovani izrazi prilagojeni tako ciljni publiki kot samemu postopku sinhronizacije, kar je publiki približalo vsebino filma in ji olajšalo razumevanje. Zvrstnost jezika se je v ciljnem jeziku razlikovala in je imela večjo karakterizacijsko funkcijo kot v izvirniku, kar je vplivalo tudi na razumevanje filma.
Ključne besede: sinhronizacija, animirani risani film, otroška književnost, prevajanje imen, prevajanje kulturno zaznamovanih izrazov, zvrsti jezika
Objavljeno: 16.07.2012; Ogledov: 3121; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (629,77 KB)

2.
SINHRONIZACIJA ANIMIRANEGA FILMA OBUTI MAČEK IN FILMA ALVIN IN VEVERIČKI
Svetlana Kidrič, 2013, diplomsko delo

Opis: V pričujočem delu smo podrobneje predstavili sinhronizacijo filmov; raziskovali smo proces sinhronizacije in pogoje, ki jih sama sinhronizacija zahteva. V primerjavi s podnaslavljanjem, ki prav tako spada k avdiovizualnemu prevajanju, smo odkrili kar nekaj slabosti in prednosti sinhronizacije. V teoretičnem delu smo se osredinili na sinhronizacijo animiranih filmov, kar je tesno povezano s prevajanjem za otroke. Primerjali smo sinhronizacijo animiranih in igranih filmov. V empiričnem delu smo se osredinili na primerjalno analizo sinhronizacije animiranega filma Obuti maček in igrano-animiranega filma Alvin in veverički 3, pri čemer smo bili pozorni na prevajanje lastnih imen in prevajanje kulturno zaznamovanih izrazov ter zvrstnost jezika v izvirniku in prevodu. V sklopu analize smo ugotovili, da je prevod animiranega filma prilagojen ciljni publiki, saj so lastna imena prevedena v slovenščino, kulturno zaznamovani izrazi pa so prilagojeni ciljni publiki. Prevod igrano-animiranega filma se od animiranega filma razlikuje zgolj v tem, da osebna lastna imena niso prevedena v slovenščino.
Ključne besede: sinhronizacija, animirani film, igrano-animirani film, prevajanje lastnih imen, prevajanje kulturno zaznamovanih izrazov, zvrstnost jezika
Objavljeno: 06.06.2013; Ogledov: 1834; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (798,87 KB)

3.
Prevajanje lastnih imen - otroška literatura
Sara Marčun, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je teoretičnega značaja, saj so v njem razloženi sledeči termini: prevajanje, prevod in vloga prevajalca. Prevajanje je proces prenosa podatkov iz enega v drug jezik, prevod pa je izdelek prevajanja. Prevajalec pa je opredeljen kot producent prevoda. Posebno poglavje je namenjeno lastnim imenom in njihovemu prevajanju. S pomočjo različnih avtorjev in strokovnega gradiva so opredeljena lastna imena in predstavljeni načini prevajanja le-teh. V sklop lastnih imen sodijo osebna imena, geografska poimenovanja, vzdevki, imena stvarnih danosti (npr. imena teles, časopis itd.) … V nadaljevanju diplomskega dela sta opredeljeni mladinska in otroška književnost ter so izpostavljene zvrsti, ki jih otroška književnost zajema. Znotraj tega poglavja je navedeno mnenje V. Cerarja, da se prevajalec ali prevajalka velikokrat odloči za priredbo in ne prevod. Prevajalec naj se bi po Cerarjevih besedah poosebil s ciljno publiko. Omeni tudi, da je dobro in hkrati slabo, če se prevajalec začetnik loti prevajanja otroške literature; dobro plat pripisuje dejstvu, da se mlad prevajalec še dobro spominja otroštva ali pa ima majhne otroke, s katerimi se lahko poistoveti. Pozitivno pri mladem prevajalcu je tudi kršenje določenih norm. Slabo stran prevajalca začetnika pa pripisuje njegovi neizkušenosti in okornosti. V nadaljevanju so predstavljena obdobja branja; od predbralnega obdobja otroka do mladostništva. Otroku v predbralnem obdobju je po besedah švicarskega psihologa, filozofa ter naravoslovca, Jean-a Piaget-a ter avtoricam dela »Pogledi na mladinsko literaturo« Marjane Kobe in Savine Zwitter (22. prevajalski Zbornik društva slovenskih prevajalcev »PREVAJANJE otroške in mladinske književnosti«) pomembna nazornost; otrok mora imeti možnost, da se lahko osredotoči na eno stvar. Ne potrebuje abstraktne ravni, saj je ne more razumeti, temveč potrebuje preprosto strukturirano delo, znotraj katerega se ne izgublja. Otrok se torej v predbralnem obdobju osredotoča le na eno stvar in to je v večini primerov »slika«. Imena ga ne zanimajo, zato je tudi težko določiti mejo, kdaj se otrok začne za ime zanimati ter v kolikšni meri mu je ime pomembno. Znotraj enake starosti se namreč otroci zanimajo za različne stvari, imajo različne sposobnosti in zmožnosti.
Ključne besede: lastna imena, otroška literatura, prevajanje lastnih imen, slikanica, prevod, priredba.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 834; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (727,95 KB)

4.
Washington Irving v slovenskem prevodu: "Rip Van Winkle"
Egzona Pelaj, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom »Washington Irving v slovenskem prevodu: Rip Van Winkle« bom poiskala in analizirala težave, ki so se pojavile pri prenosu ironije v slovenski prevod. Avtor ironijo ustvarja s pomočjo višje socialne govorice in z načrtnim poimenovanjem glavnih oseb. V teoretičnem delu sem na kratko opredelila književno prevajanje in opisala problematiko prevajanja ironije in imen. V empiričnem delu sem za ugotavljanje nedoslednosti pri prenosu višje socialne govorice jezika v slovenski prevod uporabila jezikoslovni primerjalni model po Kitty Van Leuwen Zwart. Analiza je pokazala, da se prevajalka ni dosledno držala uporabe višjega sloga jezika, s čimer se je v prevodu izgubila ironija. Prav tako sem s pomočjo slovarjev ugotavljala morebitne pomene imen oseb, ki se pojavljajo v zgodbi, ter poiskala primerne ustreznice oz. rešitve za slovenski prevod, kajti prevajalka je večinoma ohranila imena v izvirniku, s čimer se je izgubila ironija v prevodu.
Ključne besede: Rip Van Winkle, književni prevod, prevajanje ironije, prevajanje imen, primerjalna analiza po Kitty Van Leuwen Zwart
Objavljeno: 06.01.2016; Ogledov: 639; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (965,95 KB)

5.
Analiza prevodov osebnih lastnih imen v slovenski, nemški in angleški sinhronizaciji madžarskega animiranega filma Vuk
Péter Fodor, 2017, magistrsko delo

Opis: Prevajanje osebnih lastnih imen predstavlja pogosto enega največjih izzivov pri sinhronizaciji animiranih filmov. Od prevajalca ne zahteva le kompetentnosti s področja poznavanja jezikovnih prvin ter kulturnih značilnosti izhodiščnega in ciljnega jezika, temveč mora biti prevajalec do podrobnosti seznanjen tudi z značajem posameznih likov in s filmskim ozadjem, zlasti ko gre za film, ki je nastal na osnovi knjižne predloge. Hkrati zahteva prevajanje za sinhronizacijo od prevajalca dober občutek za ritem in smisel za preprosto, vendar ustvarjalno izražanje ter predvsem sposobnost docela vživeti se v svet otrok. Namen magistrske naloge je predstaviti in analizirati prevodne različice imen animiranih junakov v slovenski, nemški in angleški sinhronizaciji madžarskega animiranega filma Vuk režiserja Dargay Attile. Za prevajanje osebnih lastnih imen obstaja veliko različnih strategij in pristopov. V magistrskem delu smo analizo osebnih lastnih imen opravili na podlagi prevajalskega modela avtorja Lincolna Fernandesa. Ugotavljali smo, katere strategije so prevajalci uporabljali pri prevajanju osebnih lastnih imen v slovenski, nemški in angleški različici madžarskega animiranega filma Vuk. Prevode osebnih lastnih imen smo med sabo primerjali, pri čemer smo iskali podobnosti in odstopanja. Če se nam določena prevodna rešitev ni zdela primerna, smo podali še predloge za izboljšave. Prevodne različice osebnih lastnih imen, ki smo jih v empiričnem delu magistrske naloge analizirali, smo na podlagi slušnega vtisa izpisali iz že obstoječe uradne nemške in angleške sinhronizacije madžarskega animiranega filma Vuk. Animirani film Vuk še ni bil preveden v slovenščino, zato smo ga v celoti prevedli, in sicer iz izvirnega, tj. madžarskega jezika. Pri tem smo upoštevali tehnike ter pogoje, ki jih narekuje prevajanje za sinhronizacijo.
Ključne besede: prevajanje osebnih lastnih imen, avdiovizualno prevajanje, sinhronizacija, animirani film, celovečerni animirani film Vuk.
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 424; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici