Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili prevode angleškega leposlovja v slovenščino in slovenske literature v angleščino med letoma 2013 in 2017. Namen naloge je pokazati oris najpogosteje prevajanjih leposlovnih del, skušati najti razloge za njihov izbor in razložiti porast tuje literature na slovenskem knjižnem trgu. Podatke o prevodih smo zbrali s pomočjo baze prevodov Javne agencije za knjigo in bibliografske baze podatkov COBISS. Analiza zbranih podatkov je pokazala, da med prevodi prevladujejo romani. To kaže, da so romani med bralci priljubljeni in se založniki prav zato odločajo za izdajo in prevode tega literarnega žanra. Presenetljivo so zbrani podatki pokazali, da je med prevodi slovenskih avtorjev visok delež prevedene poezije, na kar verjetno vpliva tudi državna pomoč v obliki subvencij za prevajalce. Po pričakovanjih smo glede na trende potrdili tudi predpostavko o znatno večjem številu prevodov angleške literature v slovenščino v primerjavi s slovenskimi izvirniki v angleščino. Opravljena raziskava lahko služi kot vodilo za nadaljnje raziskave, saj je prikazala oris izdanih prevodov v petletnem obdobju in pokazala, da bi za boljšo interpretacijo potrebovali tudi uvedbo informacijskega sistema za zbiranje podatkov o izdanih knjigah.
Ključne besede: prevajanje, literatura, založništvo, prevajanje literature
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 1080; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Metodologija poučevanja tujega jezika se je skozi stoletja močno spreminjala ter s tem tudi vloga prevajanja in uporaba tujega in maternega jezika, kar je privedlo do ločevanja med poučevanjem tujega jezika, ki je usmerjeno v jezikovno rabo, in poučevanjem, ki je usmerjeno v analizo jezika. Takšno razlikovanje je prevladovalo v posameznih zgodovinskih obdobjih in se kazalo v številnih metodah, kot npr. slovnično-prevajalni metodi, direktni metodi, avdiolingvalni metodi, posredovalni metodi in kasneje v komunikacijskem pristopu. V teoretičnem delu smo najprej utemeljili pojme materni jezik, drugi jezik, tuji jezik, prevajanje in tolmačenje ter jezikovno posredovanje. Preučili smo posamezne jezikovne metode oziroma pristope ter se osredinili na uporabo J1 in TJ ter vlogo prevajanja. Literatura si je glede uporabe J1 in TJ zelo neenotna, saj številni teoretiki navajajo le pozitivne in negativne vidike, ki služijo le kot vodilo, kajti na koncu je odločitev, kdaj in koliko uporabljati materni jezik pri poučevanju tujega jezika, prepuščena učiteljem. V tem kontekstu smo pojasnili pozitivne in negativne strani uporabe J1 ter pozitivne in negativne strani uporabe prevajanja. Predstavili smo Skupni Evropski jezikovni okvir (SEJO), ki je pomemben dokument za jezikovno poučevanje in za katerega lahko trdimo, da vse bolj prevzema vlogo novega sodobnega pristopa. V literaturi lahko pogosto zasledimo nenatančno in dvoumno uporabo izrazov prevajanje in tolmačenje, ki naj bi bilo (ali pa tudi ne) prisotno v razredu pri poučevanju tujega jezika na osnovnošolski ali srednješolski ravni. Pogosto ni natančne obrazložitve, da gre pri tem za jezikovno posredovanje, ki ga ne moremo enačiti s strokovnim oziroma poklicnim prevajanjem in tolmačenjem. Iz tega razloga smo si pogledali, kako SEJO definira pojem prevajanja oziroma jezikovnega posredovanja. V magistrski nalogi smo v prvem delu empiričnega dela s pomočjo anketnih vprašalnikov, pripravljenih za dijake 2. letnikov različnih srednjih šol, ugotavljali, kolikšno je razmerje uporabe J1 in TJ pri nemščini kot drugem tujem jeziku. Zanimalo nas je, kako so dijaki zadovoljni z razmerjem uporabe J1 in TJ, saj pri takšnih stvareh pogosto nimajo možnosti soodločanja. Zanimalo nas je, kaj konkretno poteka v J1 in kaj v TJ in ali dijaki vrednotijo mešano uporabo materinščine in tujega jezika kot pomembno in uporabno sporazumevalno dejavnost ali ne. V drugem delu empiričnega dela smo se posvetili trem učbeniškim kompletom za poučevanje nemščine kot drugega tujega jezika, saj nas je v pričujoči raziskavi zanimalo, ali vsebujejo kakršnekoli naloge, kjer bi se od učencev zahtevalo prevajanje oziroma jezikovno posredovanje. Analiza raziskave je pokazala, da je delež uporabe TJ večji kot delež uporabe J1, vendar se nekoliko razlikuje na posamično šolo. Ugotovili smo, da več kot polovici dijakov (56 %) razmerje uporabe J1 in TJ, ki ga zaznavajo pri pouku nemščine, zelo ustreza, 24 % ne ustreza in 20 % vprašanih je vseeno, kolikšna je uporaba J1 in TJ. Ugotovili smo, da so si dijaki iz vseh treh srednjih šol relativno enotni, kaj poteka v J1 in kaj v TJ. Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja potekata samo v TJ, le en dijak od 88 je zapisal, da v J1. Tudi, kar se tiče ohranjanja discipline, so bili dijaki skoraj enotni, da učitelj uporablja predvsem J1, le nekaj izjem je zapisalo, da TJ. Pri ostalih dejavnostih, kot so podajanje navodil učitelja, razlaga snovi ter komunikacija med učiteljem in dijaki ter skupinsko delo, le-te potekajo po mnenju dijakov tako v J1 kot v TJ, torej v mešani obliki. Le dijaki Prve gimnazije Maribor so skoraj enotno podali mnenje, da pri njih razlaga snovi in komunikacija med učiteljem in dijaki potekata v TJ. Ugotovili smo, da je slaba polovica dijakov že bila soočena s prevajanjem oziroma jezikovnim posredovanjem ter da dva od treh učbeniških kompletov vsebujeta naloge, kjer se od dijaka zahteva prevajanje oziroma jezikovno posredovanje.
Ključne besede: jezikovno posredovanje, prevajanje, materinščina, drugi tuji jezik, nemščina, poučevanje tujega jezika
Objavljeno v DKUM: 22.09.2020; Ogledov: 1508; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,91 MB)

Opis: Zaradi neponovljivosti odrskega trenutka je prevajanje za gledališče ena izmed najtežjih oblik prevajanja, saj mora biti prevajalec dovzeten tako za pomen napisanega kot posedovati izjemen jezikovni čut. Tudi lektor, ki skrbi za realizacijo predhodno določenih jezikovnih zvrsti jezika, mora imeti posluh in obširno znanje pri oblikovanju odrskega govora. Magistrska naloga se ukvarja z analizo govora, natančneje s postopkom oblikovanja odrskega govora od dramskega besedila, preko ustreznega prevoda vse do gledališke uprizoritve. V empiričnem delu smo analizirali izbrano poglavje iz drame Tisti občutek padanja (Birdland) Simona Stephensa in izvedli podrobno analizo slovenskega prevoda z angleškim izvirnikom in z odrsko uprizoritvijo, kjer smo obenem analizirali tudi govor. Pozorni smo bili predvsem na prozodična sredstva igralcev. Ugotovili smo, da je bil slovenski prevod narejen ustrezno, pri čemer je zajel ključne poudarke izvirnika. Ugotovljeno je bilo, da prevod v obravnavanem poglavju ni vseboval veliko semantičnih ali slovničnih posegov režiserja. Slovenski prevod je bil skladen z izvirnikom. Lektorja nista imela posebnih težav pri ohranjanju konsistence govorne podobe; narejene so bile večje ali manjše vsebinske spremembe obravnavanega besedila z namenom, da je govor tekoč in se obenem ohranja rdeča nit besedila.
Ključne besede: gledališče, prevajanje za gledališče, odrski govor, Slovensko narodno gledališče Maribor, Tisti občutek padanja (Birdland)
Objavljeno v DKUM: 25.09.2019; Ogledov: 1115; Prenosov: 127
Celotno besedilo (3,22 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo primerjalno analizirali prevode zemljepisnih imen, ki se pojavijo v zbirki romanov Pesem ledu in ognja (1996, 1998, 2000, 2005, 2011) avtorja Georga R. R. Martina ter uradne in neuradne podnapise televizijske serije Igra prestolov (2011–2017). Prevod štirih romanov v slovenščino je naredil Boštjan Gorenc (2005, 2009, 2014, 2014), drugo knjigo pa je prevedel Branko Gradišnik (2008). Prevajanje zemljepisnih imen iz fantazijskih del predstavlja velik izziv, saj mora prevajalec poznati jezik in kulturo tako izhodiščnega kot tudi ciljnega jezika. Prevajalec mora izluščiti pomen imena in ga ustrezno prenesti v ciljni jezik. Magistrska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretskem so predstavljena oziroma opredeljena zemljepisna imena in razloženo, kako jih prevajamo. V nadaljevanju je predstavljeno avdiovizualno prevajanje, trije najpogostejši načini in pravila podnaslavljanja. Teoretični del prav tako zajema prevajalske strategije po Jeanu-Paulu Vinayju in Jeanu Darbelnetu ter Moni Baker. V empiričnem delu smo se osredinili na primerjalno analizo zemljepisnih imen v uradnih in neuradnih podnapisih z uradnim prevodom zbirke romanov Pesem ledu in ognja. Zemljepisna imena velikokrat vsebujejo zgodovinska dejstva ali pa razlago o nastanku. Primerjalna analiza je pokazala, da sta prevajalca uradnega prevoda in podnapisov bolj upoštevala Martinove razlage. Pri prevajanju sta večinoma ohranila prvotni pomen imen. Prevajalec neuradnih podnapisov je pogosteje samo prenesel izvorno poimenovanje ali pa izpustil del imena.
Ključne besede: zemljepisna imena, prevajalske strategije, George R. R. Martin, Pesem ledu in ognja, avdiovizualno prevajanje, podnapisi
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1287; Prenosov: 245
Celotno besedilo (872,50 KB)

Opis: V projektu smo opravili pregled metrik za avtomatsko vrednotenje strojnih prevodov. Testirali smo določene metrike za ocenjevanje prevodov iz angleščine v slovenščino. Vsi testi so bili opravljeni z metrikami direktno iz Linux terminala. Testirali smo tako, da smo vsako metriko oz. sklop metrik lokalno zaganjali, vsako metriko posebej z več testnimi vzorci, da smo dobili več rezultatov in tako odpravili nepotrebna odstopanja. V poročilu bomo predstavili tudi osnove strojnega prevajanja in osnove vrednotenja le-tega. Metrike, ki smo jih uporabili pri testiranju, bomo podrobno opisali in v praksi preizkusili.
Ključne besede: strojno prevajanje, evalvacija, metrika avtomatske evalvacije
Objavljeno v DKUM: 05.02.2019; Ogledov: 1525; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...