| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 177
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv prevajalskih orodij na delo prevajalcev v Evropskem parlamentu : magistrsko delo
Lina Lara Dobočnik, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo prevajalska orodja, ki jih uporabljajo prevajalci v Evropskem parlamentu, jih raziskujemo in ugotavljamo, kako vplivajo na hitrost, ekonomičnost ter kakovost prevajalskega dela. Eno ključnih orodij je strojni prevajalnik eTranslation. Ta se z uporabo velikih naborov podatkov, ki temeljijo na zakonodajnih besedilih EU in parlamentarnih dokumentih, nenehno izboljšuje in posodablja. V Evropskem parlamentu, kjer razprave in zakonodajni postopki potekajo v 24-tih uradnih jezikih Evropske unije, so jezikovne tehnologije nepogrešljive pri zagotavljanju večjezične komunikacije. Prevajalci v Parlamentu uporabljajo širok nabor tehnološko naprednih prevajalskih orodij, s katerimi prispevajo k zagotavljanju učinkovitega in natančnega sporazumevanja znotraj ter zunaj parlamentarnega okolja. Kljub kakovostnemu strojnemu prevodu je bistvena vloga prevajalca, da skrbi za naknadno urejanje strojno prevedenega besedila. Slednje zajema terminološko in slogovno obdelavo, s čimer imajo sistemi strojnega prevajanja lahko težave. V delovno področje prevajalcev v Parlamentu so vključena tudi orodja za računalniško podprto prevajanje, s katerimi se povečujeta učinkovitost in doslednost prevoda. Zanimalo nas je, kako tovrstna orodja vplivajo na delo prevajalcev, saj je za Parlament značilna zahteva po kombinaciji informacijske pismenosti in mentalne prilagodljivosti, jezikovne raznolikosti, hitrosti prevajanja ter poznavanja aktualnih dogodkov. V teoretičnem delu smo opredelili vlogo prevajalca v Evropskem parlamentu, ki deluje kot medkulturni posrednik, in se osredotočili na funkcionalistični pristop v teoriji prevajanja, ki v ospredje paradigme postavlja prevajalca kot strokovnjaka ter izvedenca za določeno področje in ciljno bralstvo. Navedli smo prevajalska orodja, kot so terminološka orodja, strojno prevajanje in pomnilnik prevodov, ki so vključena v postopek prevajanja v Evropskem parlamentu ter prispevajo k učinkovitosti prevajalskega dela in koherenci besedila. V luči hitrega tehnološkega napredka na prevajalskem področju smo poleg drugih jezikovnih tehnologij, ki so na voljo prevajalcem v Evropskem parlamentu, poskušali opredeliti vlogo prevajalskega poklica v prihodnosti, saj je umetna inteligenca v zadnjem obdobju spremenila družbeni in ekonomski status prevajalca. Empirični del magistrske naloge zajema anketni vprašalnik, ki smo ga naslovili na slovenski prevajalski oddelek v Evropskem parlamentu. Z anketo smo preverili, ali prevajalci ob prevajanju zakonodajnih in nezakonodajnih besedil opravljajo tudi druge naloge, kakšne so njihove jezikovne kombinacije in kompetence, katera orodja uporabljajo in kako ta vplivajo na njihovo delo, katere druge jezikovne tehnologije uporabljajo pri svojem prevajalskem delu ter kako vidijo razvoj tovrstnega poklica v Parlamentu v prihodnje. V okviru empirične raziskave smo opravili še intervju z generalnim direktorjem generalnega direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu Valterjem Mavričem.
Ključne besede: prevajanje, prevajalska orodja, Evropski parlament, tehnologija, institucionalno prevajanje
Objavljeno v DKUM: 06.06.2024; Ogledov: 110; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

2.
Praktični vidiki uporabe podbesednih enot v strojnem prevajanju slovenščina-angleščina
Gregor Donaj, Mirjam Sepesy Maučec, 2023, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: strojno prevajanje, velikost slovarja, podbesedne enote, grafične procesne enote
Objavljeno v DKUM: 24.05.2024; Ogledov: 234; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Prevajanje javnih listin na primeru slovenskih in nemških dokumentov : magistrsko delo
Nika Zupan, 2024, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo analizira in primerja prevode slovenskih in nemških javnih listin ter uradnih dokumentov, ki jih potrebujemo pri morebitni zaposlitvi v tujini. Gre za medinstitucionalno komunikacijo, ki je v porastu glede na globalni in večjezični delovni trg, saj pri iskanju zaposlitve v tujini potrebujemo prevode različnih dokumentov, med katere sodijo tudi javne listine, s katerimi dokazujemo svojo identiteto, zakonsko zvezo ali izobrazbo. V našem primeru se bo raziskava osredotočila na posebnosti nemškega in slovenskega govornega področja. Javne listine pridobimo pri državnih organih, prevajajo se zato, da lahko tuje javne organe, ustanove in morebitne prihodnje delodajalce seznanimo z relevantnimi podatki, kot so izobrazba, mesto bivanja, zakonska zveza ali delovne izkušnje. V teoretičnem delu bomo opredelili pomen in vlogo javnih listin, predstavili njihove značilnosti in osvetlili prevode dokumentov v Sloveniji in na nemškem govornem področju. Oprli se bomo na teorijo skoposa (Reiß/Vermeer, 1984), ki v ospredje funkcionalnega pristopa postavlja namen in cilj prevoda ter pomen ciljne kulture. Predstavili bomo vlogo prevajalca oziroma sodnega tolmača kot medkulturnega posrednika in strokovnjaka za oba jezika. V empiričnem delu magistrske naloge bomo v raziskovalnem korpusu zajeli prevode in primere treh javnih listin – rojstnega lista, poročnega lista in diplome. Izbrane listine in dokumenti smo prevedli in primerjali z izvirnikom v slovenščini ali nemščini. V zaključnem delu magistrskega dela smo predstavili težave in izzive, s katerimi se prevajalci in sodni tolmači srečujejo pri prevajanju javnih listin in dokumentov v slovenskem in nemškem jeziku, saj gre za konvencionalna in kulturno zaznamovana besedila.
Ključne besede: medinstitucionalna komunikacija, sodno tolmačenje, prevajanje slovenskih in nemških javnih listin, teorija skoposa
Objavljeno v DKUM: 18.04.2024; Ogledov: 173; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (4,37 MB)

4.
Slovenski glamping turizem v večjezičnem okolju : magistrsko delo
Petra Ovčar, 2023, magistrsko delo

Opis: Glampingi so novodobna oblika turizma. Predstavljajo bivanje na idiličnih območjih v neposrednem stiku z naravo, poleg tega pa ponujajo vse udobje in razkošje hotelskih sob, saj za razliko od običajnih kampingov vključujejo toaletne prostore ter postrežbo na visokem nivoju. Ločimo več različnih vrst glampingov, saj gre za obliko turizma, ki jo je mogoče prilagoditi različnim razmeram. Največkrat so glamping nastanitve večji in udobni šotori ali počitniške hiške, druge inovativne oblike so lahko tudi vinski sodi, hišice na drevesih, jurte ipd. Slovenija, dandanes priljubljena turistična destinacija, je znana po svojih naravnih lepotah in zelenem turizmu, ki so kot nalašč za pestro in barvito glamping ponudbo. Ker Slovenijo obišče precejšnje število tujih gostov – julija 2023 je v slovenskih turističnih nastanitvah namreč prenočilo 79 % tujih turistov, medtem ko je slovenskih gostov bilo zgolj 21 % (pridobljeno od Statističnega urada Republike Slovenije: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/11303) –, je ključnega pomena, da je vsa turistična ponudba predstavljena na tujejezičnih spletnih straneh, za kar pa potrebujemo usposobljene prevajalce, ki lahko te informacije ustrezno prevedejo, pomembni pa so tudi turistični delavci, ki morajo biti spretni v večkulturnem sporazumevanju z različnimi ciljnimi skupinami. V turistični panogi se prevajajo vsa besedila, ki turistom pomagajo pri načrtovanju svojih potovanj, v to kategorijo lahko sodijo potovalni vodniki, brošure, seveda pa tudi spletne strani turističnih destinacij. »Turistični jezik« sodi v posebno zvrst specializiranega jezika, ki ima posebne slogovne, leksikalne in pragmatične lastnosti. Zaradi nenadne in naraščajoče priljubljenosti glampingov smo se v naši empirični raziskavi lotili analize nemških in angleških prevodov spletnih strani slovenskih glampingov. V ta namen smo na spletnih iskalnikih natančno pregledali osem ponudb slovenskih glampingov in njihovih angleških in nemških prevodov ter prišli do ugotovitve, da teh prevodov ni opravil usposobljeni prevajalec, saj se v njih pogosto pojavljata nedoslednost in površnost. Največkrat zasledimo dobesedno prevajanje in izpuščanje. Večina primerov izpustov je imela v izhodiščnem besedilu nezanemarljive informacije, ki so pomembne za tujegovoreče turiste, npr. opcijo doplačila za dodatne storitve, natančen opis nastanitve, uvodni zapis. Poleg tega v nemalo primerih predvidoma prevedenih besedil ostanejo stavki v izhodiščnem jeziku, kljub temu da je uporabnik izbral nemško ali angleško prevedeno stran. V nalogi smo ponudbo slovenskih glampingov primerjali s ponudbami tujih ponudnikov, pri čemer lahko pridemo do zaključka, da imajo avstrijske, hrvaške, madžarske in italijanske spletne strani podobne glamping ponudbe. Domače strani vseh naštetih so vizualno atraktivne, uporabljen je besedni in slikovni material, natančno so opisane nastanitve, lokacija, dodatne ponudbe in dodatna oprema, cenik ipd. Pomembno vlogo pa igrajo tudi zaposleni v glampingih, ki so v sklopu magistrske naloge rešili anketo o svojih tujejezičnih znanjih. Iz rezultatov je razvidno, da večina zaposlenih v slovenskih glampingih nima ustreznega dodatnega jezikovnega usposabljanja, kljub temu pa vsak od zaposlenih govori najmanj en tuji jezik, večinoma je to angleški jezik. Ravno tako je presenetljivo, da skoraj polovica anketirancev trdi, da znanje tujih jezikov ni vplivalo na možnosti njihove trenutne zaposlitve. Turistični prevodi nimajo zgolj vloge posredovanja informacij, ampak ustvarjajo vzdušje in motivirajo obisk izbrane turistične destinacije, zaradi česar strokovno in funkcionalno pripravljene spletne strani igrajo pomembno vlogo.
Ključne besede: prevajanje, glamping, turizem, analiza prevodov, prevajalske metode, prevajanje turističnih besedil
Objavljeno v DKUM: 04.03.2024; Ogledov: 297; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (9,33 MB)

5.
Prevajanje programskih jezikov : zbirka nalog in rešitev
Tomaž Kos, Tomaž Kosar, 2023, drugo učno gradivo

Ključne besede: prevajanje programskih jezikov, programski jeziki, e-gradiva
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 244; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (679,23 KB)

6.
Kulturnospecifični elementi v hrvaškem prevodu slovenskega romana Dušana Čatra Ata je spet pijan : magistrsko delo
Hana Černe, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko prevoda kulturnospecifičnih elementov, ki jih vsebuje roman Dušana Čatra Ata je spet pijan (2002). Med 187 kulturnospecifičnimi elementi je 169 frazemov in pregovorov ter 18 drugih kulturnospecifičnih izrazov. Roman v izvirniku smo primerjali s hrvaškim prevodom, da bi ugotovili, kakšni so prevedki kulturnospecifičnih elementov in katere strategije prevajanja je uporabila prevajalka Jagna Pogačnik. Največ frazemov, pregovorov in drugih kulturnospecifičnih izrazov je prevedenih na neposredni način s strategijo dobesednega prevoda, njihov pomen je prenešen tudi na posredni način s strategijo ekvivalence s parafraziranjem ali pa frazeme nadomeščajo frazemi z drugačnimi sestavinami. Primerjava hrvaškega prevoda z izvirnikom je pokazala, da skoraj ni sprememb oziroma da so te manjše (izpuščena sta samo ena besedna igra in en frazem, nekateri kulturnospecifični izrazi so v prevodu izpostavljeni s poševnim tiskom in pojasnjeni v opombah). Vzrok za to vidimo v sorodnosti slovenskega in hrvaškega jezika ter v kulturni povezanosti govorcev/bralcev.
Ključne besede: Književno prevajanje, slovenski in hrvaški jezik, kulturnospecifični elementi, strategije prevajanja, frazemi.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 316; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

7.
Izzivi podnaslavljanja za gluhe in naglušne na primeru serije Star trek: The next generation : magistrsko delo
Anja Horvat, 2023, magistrsko delo

Opis: Sporazumevanje je ena temeljnih ovir, s katero se srečujejo gluhe in naglušne osebe. Pravica do dostopnosti je nujna; zato je podnaslavljanje eden od virov dostopa za gluhe in naglušne ter najpogostejša tehnika prevajanja avdiovizualnih vsebin. Podnapisi so pogosto že prilagojeno besedilo s prostorskimi in časovnimi omejitvami, ki že samo po sebi zahteva določene izpuste ali prilagoditve. Prevajalec mora paziti, da je sporočilna vrednost izvirnika ohranjena; to pa je pogosto težje upoštevati pri podnapisih, ki so namenjeni gluhim in naglušnim. Dostopnost teh podnapisov je zelo pomembna, saj v to skupino ne spadajo le starejši, temveč tudi otroci in učenci tujih jezikov, ki bi s pomočjo podnapisov lažje razumeli vsebino. Magistrsko delo se osredotoča na izzive v procesu nastanka podnapisov za gluhe in naglušne ter na vprašanje, ali so takšni podnapisi sploh kakovostni. Na primeru petih epizod prve sezone serije Star Trek: The New Generation (1987–1995) bomo analizirali angleške podnapise za gluhe in naglušne ter s pomočjo raziskave narave in posebnosti podnapisov ponudili vpogled v način podnaslavljanja vsebin za gluhe in naglušne. Teoretični del se bo osredotočil na avdiovizualno prevajanje, splošno podnaslavljanje ter podnaslavljanje za gluhe in naglušne. Opisali bomo načela, smernice in pravila podnaslavljanja. Pozornost bomo namenili tudi problematiki zvočnih učinkov in koncepta teh, saj so edina oblika prevoda, ki mora upoštevati neverbalne akustične elemente v vizualni besedni obliki. V empiričnem delu bomo na primeru analize podnapisov poskušali ugotoviti, ali je podnaslavljalec upošteval načela podnaslavljanja za gluhe in naglušne, ki jih predpisuje Netflix; ali je vključil zvočne učinke ter na kakšen način. S pomočjo analize bomo ugotovili, ali so podnapisi za gluhe in naglušne dovolj učinkoviti pri ohranjanju pomena ali pa so pomanjkljivi ter nezanesljivi.
Ključne besede: avdiovizualno prevajanje, načela podnaslavljanja, dostopnost, podnaslovljanje za gluhe in naglušne, zvočni učinki, Star Trek: The Next Generation.
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 434; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

8.
Slovenski jedilni listi v nemških prevodih na primeru mariborskih in štajerskih gostiln ter restavracij : magistrsko delo
Barbara Zimič, 2022, magistrsko delo

Opis: Ustrezni prevodi vinsko-kulinaričnih doživetij so del promocije Maribora kot mesta z najstarejšo vinsko trto, ki jo omenjajo tudi v Guinnessovi knjigi rekordov. Prevod jedilnega lista je bistveno več od prevoda seznama jedi. Gre za vizitko vsake gostilne ali restavracije, ki gosta privabi in navduši ali celo odvrne od ponovnega obiska. Znana slovenska in nemška pregovora pravita, da ljubezen gre skozi želodec. Navedeni rek opozarja na pomen gastronomije in kulinarike predvsem v globalnem turističnem okolju, saj turisti želijo pokusiti domače specialitete in kulturno značilne jedi, ki morajo za tujega gosta biti ustrezno prevedene tako z jezikovnega kot kulturnega vidika. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali so jedilni listi in vinske karte gostiln ter restavracij v Mariboru in bližnji okolici prevedeni v nemščino. Hkrati nas zanima, ali so prevodi ustrezni. Po podatkih Zavoda za turizem Maribor se število nemško govorečih gostov v Mariboru v obdobju zadnjih treh let giblje med 23 % in 37 % , kar pomeni, da tvorijo večino tujejezičnih gostov. Kljub visokim odstotkom nemško govorečih gostov smo v empirični raziskavi ugotovili, da so jedilni listi in vinske karte pomanjkljivo prevedeni. Da bi prispevali k poenotenju terminologije vinarstva, smo izdelali vinski terminološki slovensko-nemški glosar.
Ključne besede: prevajanje, jedilni listi, vinske karte, teorija skoposa, teorija kulturema
Objavljeno v DKUM: 30.11.2022; Ogledov: 632; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (10,35 MB)

9.
Izzivi prevajanja metafor na primeru posodobljenih prevodov kratkih zgodb Edgarja Allana Poeja : magistrsko delo
Agnes Kojc, 2022, magistrsko delo

Opis: Prevajanje metafor je za prevajalca velik izziv. Metafora je literarna figura, ki je morda najkompleksnejša in hkrati najbolj kreativna tako za razumevanje kot za uporabo. O tem edinstvenem jezikovnem okrasu so razpravljali že v antiki. Čez čas se je razumevanje metafore pomaknilo iz spektra estetike in jezikovnega okrasa v spekter kognitivnega jezikoslovja ter človekovega mišljenja. Zlasti v 80. letih je raziskovalce zanimal predvsem kognitivni vidik metafore: kako odraža človekovo mišljenje, kakšni so mehanizmi njenega nastanka in katere funkcije igra ta figura v besedilih ter vsakdanjem jeziku, k čemur sta močno prispevali zlasti interakcijska in kognitivna teorija. S tema se je pomaknila stopnjo višje od estetskega in glede na določena stališča zgodovine nepotrebnega jezikovnega okrasa do filozofskega in kognitivnega pojava, vrednega samostojnega raziskovanja. Prevajanje metafor je posebno področje prevodoslovja, ki ga je treba obravnavati na specifičen način. Nekateri prevodoslovci so postavili določene strategije, ki so najprimernejše za prevajanje metafor, med njimi tudi Peter Newmark. V teoretičnem delu bomo obravnavali teoriji metafore ter posodobljanja prevodov, v empiričnem delu pa se bomo posvetili analizi metafor v treh kratkih zgodbah Edgarja Allana Poeja: Zlatemu hrošču, Vodnjaku in nihalu ter Padcu Usherjeve hiše. Analiza je pripeljala do zanimivih, a po svoje pričakovanih ugotovitev: prevajalci so se trudili ohraniti avtorjeve metafore in so ostali dokaj zvesti Poejevemu značilnemu temačnemu slogu. V nekaterih primerih pa so bili tudi kreativni; to potrjuje, da je prevajanje metafor pogojeno s prevajalčevima jezikovno spretnostjo ter izvirnostjo. Prav tako pa analiza potrjuje teorijo posodabljanja prevodov, saj so starejši prevodi zgodb bolj podomačeni kot novejši.
Ključne besede: prevajanje metafor, teorije metafore, posodabljanje prevodov, Edgar Allan Poe, strategije prevajanja metafor
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 513; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

10.
Prevajanje frazemov v romanu Agathe Christie And Then There Were None: primerjalna analiza dveh slovenskih prevodov : magistrsko delo
Janja Šmid, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Prevajanje frazemov v romanu Agathe Christie And Then There Were None: Primerjalna analiza dveh slovenskih prevodov se osredinja na frazeme, najdene v romanu Agathe Christie And Then There Were None (2003), ter njihove prevode v dveh slovenskih prevodih knjige. S prevajanjem izvirnika sta se spoprijeli prevajalki Vera Boštjančič Turk, ki je leta 2005 ustvarila prevod z naslovom In potem ni bilo nikogar več, in Danica Križman, ki je leta 2016 prevod posodobila in ga naslovila Bilo jih je deset. Njune prevodne rešitve smo primerjali s pomočjo strategij prevajanja frazemov, opisane v delu Mone Baker In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Teoretičen del naloge zajema predstavitev detektivskega žanra, opredelitev književnega prevajanja in posodabljanja prevodov, opis pojmov frazeologija in frazem ter njune značilnosti, nenazadnje pa se v njem nahaja tudi poglavje, posvečeno osrednji temi naloge, tj. prevajanju frazemov. V njem so orisani tako izzivi, s katerimi se prevajalci srečujejo med prevajanjem frazemov, kot tudi strategije za prevajanje frazemov. V empiričnem delu pa smo izvedli primerjalno analizo 84 angleških frazemov in njihovih prevodov v omenjenih slovenskih prevodih. Frazemi so razvrščeni glede na uporabljeno strategijo prevajanja po Moni Baker. Želeli smo ugotoviti, katera strategija je bila uporabljena najpogosteje, ali je med prvim in posodobljenim prevodom prišlo do razlik pri izbiranju ustreznih prevajalskih strategij ter ali je prvi prevod resnično bolj podomačen kot posodobljeni.
Ključne besede: frazemi, prevajanje frazemov, književno prevajanje, prevajalske strategije, posodabljanje prevodov, Mona Baker
Objavljeno v DKUM: 08.08.2022; Ogledov: 1165; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

Iskanje izvedeno v 1.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici