| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 162
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Prevajanje koronaizrazja v slovenskih tiskanih revijah in izdelava trojezičnega glosarja
Polonca Potisk, 2021, magistrsko delo

Opis: Koronapandemija je spodbudila številne spremembe po vsem svetu in s tem tudi vpeljala novo terminologijo. Nastale so nove besede, že uveljavljene besede so dobile novi ali dodaten pomen in številne besede strokovnega izrazja so prešle v splošno izrazje. Magistrsko delo obravnava in analizira prevajanje izrazov, ki so povezani z novim koronavirusom in covid-19, na kratko koronaizrazje, v slovenskih tiskanih revijah Mladina in Global, kjer lahko zasledimo prevode aktualnih strokovnih člankov priznanih svetovnih revij in časopisov, kot Der Spiegel, The Guardian in The New York Times ter s tem nove ali spremenjene izraze. Namen raziskovalnega dela je ugotoviti, če so bili izbrani članki ustrezno prevedeni, katere prevajalske strategije so bile uporabljene in na osnovi raziskovalnega korpusa izdelati trojezični glosar koronaizrazja z iztočnicami v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. V teoretičnem delu so predstavljene zvrsti slovenskega jezika po Toporišiču (2004), nemške po Löfflerju (1995) in Hoffmannu (2007) ter angleške po M. A. K. Hallidayu (2005), tiskani mediji in nove spletne različice, nato časopisi in revije, iz katerih smo črpali gradivo za prevodno analizo. V nadaljevanju smo opredelili funkcionalistični pristop in teorijo skoposa po Vermeerju (Reiß & Vermeer, 1991), prevajalske strategije po teoretičnih izhodiščih prevodoslovnih avtorjev Vinaya in Darbelneta (1995), Petra Newmarka (2000) in Mone Baker (2011) ter osnove terminologije po Žagar Karer (2011) in Vintar (2008). Nato smo opisali novi koronavirus in covid-19 ter predstavili z njima povezano ustrezno rabo novega izrazja. V empiričnem delu so v okviru raziskovalnega dela primerjana besedila iz izhodiščnega jezika nemških in angleških izvirnikov ter ciljnega jezika slovenskih člankov revij Mladina in Global. Vzporedno je bil iz izluščenega koronaizrazja izdelan trojezični glosar.
Ključne besede: prevajanje, koronaizrazje, prevajalske strategije, tiskani in spletni mediji, izdelava glosarja
Objavljeno: 01.10.2021; Ogledov: 90; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (14,86 MB)

2.
Vpliv prevajalskih izbir na pomenski potencial prevoda: slogovna analiza romana Broken Homes
Tamara Kovač, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava angleške izraze in besedne zveze iz romana Broken Homes pisatelja Bena Aaronovitcha in preučuje njihov prevodni potencial ter načelne možnosti, ki bi jih imel prevajalec pri prevajanju v slovenščino na voljo; roman v slovenščino namreč še ni preveden. Zgodba vsebuje veliko kulturnih in jezikovnih elementov, kot so drugi tuji jeziki, sleng, žargon in aluzije, ki jih obravnava ta magistrska naloga. Ti slogovni elementi lahko za prevajalca predstavljajo velik izziv in jih je zato smiselno analizirati še pred začetkom procesa prevajanja. Empirični del naloge temelji na predlogih prevodnih rešitev za izbrane dele besedila ob uporabi dveh ali več prevajalskih strategij ter na njihovi primerjavi, kadar obstaja več prevodnih možnosti. Na ta način magistrska naloga ugotavlja, kako uporaba različnih prevajalskih strategij vpliva na pomenski potencial prevoda v slovenščini in na bralčevo razumevanje zgodbe. Zanima nas, ali se pri prevodu ohranijo ekvivalentni besedilni učinki, kakršne ima original, in kako se ohranijo, ali je pomembno, da se vsak pomen v prevodu ohrani, kakšni so načini za dosego takšnega prevoda, kaj ciljno besedilo pri tem izgubi oziroma pridobi in na kaj mora biti prevajalec pozoren, ko uporablja določene prevajalske strategije. Cilj magistrske naloge je preučiti, kako izbira potencialnih prevodnih rešitev vpliva na pomen v ciljnem besedilu oziroma kako in zakaj se v ciljnem besedilu pri prevajanju spremeni pomen.
Ključne besede: prevajanje, roman, Broken Homes, Ben Aaranovitch, književno prevajanje, slogovna analiza, prevajalski problemi, prevajalske strategije, aluzije, sleng, žargon, prevodni potencial, pomenski potencial, potencialne prevodne rešitve
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 140; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
Strategije prevajanja naslovov animiranih filmov in grozljivk v slovenskih kinematografih
Valentina Polanec, 2020, magistrsko delo

Opis: Prevajanje filmskih naslovov ni preprosto, saj gledalci s filmskim naslovom dobimo prvi vtis o filmu. Za ogled filma se velikokrat odločamo samo na podlagi naslova filma, če ta vzbudi dovolj našega zanimanja. Če naslov ni dovolj zanimiv, je manj verjetno, da si bo gledalec ogledal film, ki smo ga prevajali, česar pa ne želimo. Prevajalec ima težko nalogo; mora se čim bolj približati izvirniku, istočasno pa mora poskrbeti, da bo naslov dovolj zanimiv za ciljno občinstvo in bo deloval v ciljni kulturi. Prevajalcem so lahko pri njihovem delu v veliko pomoč prevajalske strategije, ki smo jih predstavili v teoretičnem delu magistrske naloge. Obravnavali smo teorijo Andrewa Chestermana, Petra Newmarka in Mone Baker. V empiričnem delu smo opazovali, kako uporaba določenih strategij deluje v praksi. V magistrskem delu smo opazovali zelo raznolike prevajalske strategije, ki jih prevajalci uporabljajo pri prevajanju filmskih naslovov. Analizirali smo tudi, katere strategije so bile najpogosteje uporabljene pri prevajanju naslovov animiranih filmov in grozljivk. Ugotovili smo, da se pogostost uporabe prevajalskih strategij razlikuje od žanra do žanra. Naša raziskava, ki temelji na 389 primerih filmskih naslovov, zbranih iz slovenskih filmskih arhivov od leta 2000 do 2020, prikazuje, da prevladujeta dve prevajalski strategiji: dobesedni prevod in dodajanje.
Ključne besede: prevajanje filmskih naslovov, animirani filmi, grozljivke, prevajalske strategije, filmski naslovi
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 421; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

4.
Prevajanje naslovov otroške in mladinske književnosti: zvestoba izvirniku ali ciljnemu bralcu?
Jasna Drovenik, 2018, magistrsko delo

Opis: Otroška in mladinska književnost sta poseben del književnosti, saj sta namenjeni za otroke in mlade, ki so drugačni bralci kot odrasli. Prevajanje literarnih del, namenjenih za to publiko, mora biti zato ustrezno. Prevajalec mora pri delu imeti v mislih otroško mentaliteto in se truditi razumeti, kako bodo mladi možgani dojemali zapisane besede. Naslov literarnega dela je ravno pri teh dveh vrstah književnosti izrednega pomena in verjetno pri nobenih drugih vrstah ne pomeni toliko. Otroci in mladi se namreč najpogosteje ravno na podlagi naslova odločajo za branje določenega literarnega dela. Pri prevajanju je zato zelo pomembna apelativna funkcija, saj avtor literarnega dela in vsi drugi sodelujoči ter odgovorni zanj želijo, da delo doseže čim več bralcev. Vsak naslov ima določene funkcije, na katere smo se osredinili v magistrskem delu, prevajalci pa za premostitev razlik med jezikom izvirnika in ciljnim jezikom ter za dosego funkcij uporabljajo različne prevajalske strategije, zaradi katerih pride do različnih prevodnih premikov. V magistrskem delu smo v teoretskem delu najprej predstavili pregled znanstvene literature in podrobneje opisali funkcije naslovov literarnih del, prevajalske strategije in določene prevodoslovne pojme, ki so pomembni za analizo. Analizirali smo 200 naslovov otroških in mladinskih literarnih del in jih razdelili glede na funkcijo ter glede na uporabljeno strategijo. Na podlagi analize je prikazana ugotovitev, katere funkcije in prevajalske strategije so najpogosteje uporabljene pri prevajanju naslovov literarnih del iz angleškega v slovenski jezik.
Ključne besede: naslovi literarnih del, prevajanje naslovov literarnih del, funkcije naslovov literarnih del, prevajalske strategije, eksplicitacija, lokalizacija, podomačitev
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 89; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

5.
PREVAJANJE KRATIC POVEZANIH Z DEJAVNOSTJO EVROPSKE UNIJE
Vera Svetec, 2015, diplomsko delo

Opis: Kratice so postale del našega vsakdana, pojavljajo se v različnih kontekstih, srečamo jih tako v visoko specializiranih, tehničnih in strokovnih besedilih kot v popolnoma neuradnih oblikah komuniciranja. Posebej plodno področje za nastanek vedno novih kratic so institucije Evropske unije, številne agencije in programi, ki se izvajajo in so bolj poznani po svojih kraticah kot po celotnem imenu. V diplomskem delu je poleg lastnosti kratic, njihove zgodovinske in sodobne rabe opisana tudi organizacija prevajanja v Evropski uniji, opisani so različni teoretični pristopi pri teoriji prevajanja ter sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija in njen vpliv na samo prevajanje in poklic prevajalca. V empiričnem delu diplomske naloge smo na manjšem vzorcu kratic in tudi s pomočjo spletnih jezikovnih korpusov ter terminoloških baz ugotavljali, kaj se dogaja s kraticami ob prenosu iz enega v drug jezik. Zanimalo nas je ali se ohranja prvotna, originalna različica z ali brez razlage, ali se kratica prevaja ali pa je uporabljena kakšna druga rešitev.
Ključne besede: kratice, teorija prevajanja, informacijsko-komunikacijska tehnologija, prevajalski pripomočki, strojno prevajanje, računalniško podprto prevajanje, jezikovni korpusi, Evropska unija, Generalni direktorat za prevajanje, Prevajalski center za organe Evropske unije
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 230; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

6.
OHRANITI SMEŠNO V SMEŠNEM: PREVAJANJE HUMORJA NA PRIMERU NANIZANKE SODOBNA DRUŽINA
Nina Breznik, 2015, magistrsko delo

Opis: Humor je pogosto močno vezan na specifične značilnosti jezika in kulture. Poleg tega je njegovo doživljanje in vrednotenje izrazito subjektivno, saj ima vsakdo svojstven smisel za humor, zato je njegovo prevajanje za prevajalca poseben izziv. Magistrsko delo temelji na predpostavki, da lahko preučevanje humorja pozitivno vpliva na ohranitev humorja v prevodu. Cilji dela so spoznati in razčleniti humor v izvirniku, analizirati humor v prevodu ter primerjati humor v izvirniku in v prevodu. Teoretični obravnavi te teme sledi analiza humorja in njegovega prevoda v humoristični nanizanki Sodobna družina. Raziskovalni vzorec vsebuje 25 epizod Sodobne družine in njihove slovenske podnaslove. Raziskava je razdeljena na tri dele. Prvi del je namenjen preučevanju humorja v izvirniku in analizi sredstev humorja ter njihovega prevajanja v Sodobni družini. Drugi del zajema strategije in dejanja pri prevajanju humorja v teoriji in v podnaslovih obravnavane nanizanke. V tretjem delu raziskave so obravnavani vplivi prevajanja na komični potencial besedila. Rezultati potrjujejo, da razumevanje bistva in namena humorja v izvirniku pripomore k boljši ohranitvi humorja v prevodu. Analiza prevodnih dejanj razkriva, da bi morala biti prevajalčeva najpomembnejša naloga pri prevajanju humorističnega besedila ohranitev humorja. Izbira prevodnih strategij in dejanj mora biti zato v skladu s to prioriteto. Posledica prenosa humorja v drug jezik je lahko enako, bolj ali pa manj komičen prevod v primerjavi z izvirnikom (pri čemer je ponovno treba upoštevati, da je vrednotenje humorja in tudi njegovega prevoda subjektivno). Manj komičen prevod je upravičen samo, kadar v ciljnem jeziku oziroma kulturi tako rekoč ne obstaja enako ali bolj smešna prevodna rešitev.
Ključne besede: Ohranitev humorja, prevajanje humorja, podnaslavljanje, komični potencial, smešen, sredstvo humorja, Sodobna družina
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 137; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (434,61 KB)

7.
Prevajanje lastnih imen v izbranih delih klasične in sodobne otroške književnosti
Barbika Jamnikar Cerar, 2020, magistrsko delo

Opis: Lastnih imen načeloma naj ne bi prevajali, imajo pa imena književnih junakov otroške književnosti pogosto opisni pomen in izražajo osebnostne lastnosti ali živalsko vrsto. Zato je pri tej vrsti prevajanja treba prilagoditi lastno ime, če želimo doseči enak učinek, kot ga je imel izvirnik. V magistrskem delu smo se osredinili na primerjalno analizo pri prevajanju enodelnih in večdelnih lastnih imen klasične in sodobne otroške književnosti. V teoretičnem delu smo opisali karakteristike otroške književnosti in kako jo prevajati, nato pa smo definirali lastna imena in podrobneje raziskali strategije za prevajanje lastnih imen. Pri analizi smo uporabili strategije za prevajanje lastnih imen L. Fernandesa. V empiričnem delu smo analizirali 1000 lastnih imen, ki smo jih iskali v književnih delih avtorjev, kot so F. Baum, L. Carrol, F. Salten, P. Travers, M. Auer, C. Funke, J. Lacey, D. Reiche, S. Voake, idr. Zanimalo nas je, katere prevajalske strategije so bile uporabljene pri prevajanju lastnih imen, še posebej smo se osredotočili na razlike med enodelnimi in večdelnimi imeni ter razlike med klasičnimi in sodobnimi deli. Ugotovili smo, da je najpogostejša strategija prevajanja lastnih imen tako klasične kot sodobne otroške literature substitucija, ki ji sledi strategija kopiranja.
Ključne besede: lastno ime, otroška književnost, strategija prevajanja, književno prevajanje
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 174; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

8.
Ksenofobija v spletnih komentarjih slovenskih in avstrijskih medijev o Angeliki Mlinar in Almi Zadić
Vanesa Volk, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je opozoriti na ksenofobično in nestrpno terminologijo v komentarjih bralcev izbranih slovenskih in avstrijskih spletnih časopisov. Poudariti želimo pomen odnosa med jezikom ter družbeno oblastjo, zlorabo in neenakostjo, zato izpostavljamo moč družbenih elit, ki v medijih širijo svojo ideologijo in oblikujejo posameznikovo mnenje ter posledično družbene vrednote, norme in prepričanja. Zaradi spletnih medijev pa vse več časa preživljamo na spletu in svojo nestrpnost izražamo tudi v obliki komentarjev na straneh spletnih časopisov. Zato smo se odločili analizirati komentarje bralcev slovenskih spletnih časopisov Večer, Delo in Slovenske novice ter avstrijskih spletnih časopisov Kleine Zeitung, der Kurier in Kronen Zeitung. Analizirali smo komentarje člankov, ki poročajo o dveh ženskah v političnem svetu – o nekdanji slovenski kohezijski ministrici Angeliki Mlinar in avstrijski pravosodni ministrici Almi Zadić. Kot teoretični okvir za analizo izbranih komentarjev smo uporabili kritično diskurzivno analizo T. van Dijka, N. Fairclougha in R. Wodak, model ksenofobije B. Simonovits, model sovražnega govora B. Vezjaka in M. Sardoča ter nevljudnost K. Coena. Ugotovili smo, da je največ nestrpnih komentarjev v slovenskem spletnem časopisu Večer. Nestrpni in ksenofobični komentarji so usmerjeni predvsem proti državljanom nekdanje Jugoslavije in migrantom. Od avstrijskih časopisov vsebuje največ nestrpnih komentarjev dnevni časopis Kurier, komentarji so usmerjeni predvsem proti muslimanom ter migrantom in državljanom nekdanje Jugoslavije.
Ključne besede: prevajanje, spletni komentarji, analiza diskurza, medkulturnost, ksenofobija, spletni časopisi v slovenskem in avstrijskem prostoru
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 155; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

9.
Slovenske tradicionalne jedi v angleškem jeziku: primer prleških jedi
Anja Govedič, 2020, diplomsko delo

Opis: Prlekija ima pestro tradicionalno kulinariko, ki se je prenašala iz roda v rod. Zajema različne jedi, od takšnih, ki jih lahko ponudimo kot predjedi, pa vse do slanih in sladkih sladic. Ker je območje prepleteno z vinogradi, lahko turisti hrano pokušajo ob ponudbi lokalnih vin. Ponudba ni namenjena le domačim turistom, ampak je zanimiva predvsem za tuje, ki se s tovrstno kulinariko srečujejo prvič. Da bi tujim gostom lažje ponudili lastno kulinariko, jim jo moramo približati tudi jezikovno. V diplomski nalogi smo se odločili raziskati, kako tradicionalne jedi prevajamo v angleški jezik, ki ima v svetu status lingua franca. Ugotovili smo, da je imena tradicionalnih jedi zelo težko prevesti dobesedno. Iz tega razloga imajo po navadi ponudniki jedi prevedene s krajšimi opisi, da si tudi gostje lažje predstavljajo, kaj je v ponudbi.
Ključne besede: tradicionalna prleška kulinarika, turizem v Prlekiji, kulinarična terminologija, prevajanje, angleški jezik
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 439; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

10.
Prevajanje angleške literature v slovenščino in slovenske literature v angleščino v zadnjih 5 letih: trendi, izzivi in tendence
Andreja Tomažič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili prevode angleškega leposlovja v slovenščino in slovenske literature v angleščino med letoma 2013 in 2017. Namen naloge je pokazati oris najpogosteje prevajanjih leposlovnih del, skušati najti razloge za njihov izbor in razložiti porast tuje literature na slovenskem knjižnem trgu. Podatke o prevodih smo zbrali s pomočjo baze prevodov Javne agencije za knjigo in bibliografske baze podatkov COBISS. Analiza zbranih podatkov je pokazala, da med prevodi prevladujejo romani. To kaže, da so romani med bralci priljubljeni in se založniki prav zato odločajo za izdajo in prevode tega literarnega žanra. Presenetljivo so zbrani podatki pokazali, da je med prevodi slovenskih avtorjev visok delež prevedene poezije, na kar verjetno vpliva tudi državna pomoč v obliki subvencij za prevajalce. Po pričakovanjih smo glede na trende potrdili tudi predpostavko o znatno večjem številu prevodov angleške literature v slovenščino v primerjavi s slovenskimi izvirniki v angleščino. Opravljena raziskava lahko služi kot vodilo za nadaljnje raziskave, saj je prikazala oris izdanih prevodov v petletnem obdobju in pokazala, da bi za boljšo interpretacijo potrebovali tudi uvedbo informacijskega sistema za zbiranje podatkov o izdanih knjigah.
Ključne besede: prevajanje, literatura, založništvo, prevajanje literature
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 242; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici