| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prevajalski vidiki otroške in mladinske književnosti
Lea Ačko, 2011, diplomsko delo

Opis: Otroška in mladinska književnost imata v literarni kritiki posebno mesto, saj sta namenjeni posredovanju kulturnih vrednot, prenosu znanja in poglabljanju medkulturnih stikov. Zaradi slogovnih in besediščnih značilnosti se prevajanje te vrste književnosti razlikuje od prevodov literature za odrasle. Zlasti pa mora prevajalec upoštevati jezikovne in kognitivne sposobnosti ciljne skupine. Otroka kot bralca ne zanima, ali je delo prevod ali ne, zato je ustreznost na vsebinski in tematski ravni izrednega pomena, saj lahko bralec le takrat relevantno poveže zgodbo s svojimi kulturnimi danostmi. Namen diplomske naloge je predstaviti vidike, probleme in postopke pri prevajanju otroške in mladinske književnosti. Pri tem so ključnega pomena psihološki, pedagoški, kulturni, biološki in družbeni dejavniki, ki ciljno skupino določajo in zahtevajo posebne prevajalske postopke. Teoretični razčlembi sledi primerjalna analiza izhodiščnega besedila v nemškem jeziku in slovenskega prevoda. Primerjava bo pokazala a) ali je prevajalka pri svojem delu ustrezno upoštevala vidike prevajanja otroške in mladinske književnosti in b) ali prevod ohranja enak učinek na bralca v ciljni kulturi. Na podlagi analize bo potrjena tudi izbira prevajalskih postopkov, značilnih za otroško in mladinsko književnost.
Ključne besede: otroška in mladinska književnost, literarni prevod, prevajalski postopki, prevajalska teorija
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2491; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (451,21 KB)

2.
PREVAJALSKI POSTOPKI NA MIKROSTRUKTURNI RAVNI V SLOVENSKEM PREVODU PRIPOVEDI DER BLAUE SIPHON (MODRI SIFON) ŠVICARSKEGA PISATELJA URSA WIDMERJA
Nina Rottmann Sušec, 2015, diplomsko delo

Opis: Jean-Paul Vinay in Jean Darbelnet sta leta 1958 izdala delo Stylistique comparée du français et de l'anglais, v katerem sta predstavila prevajalske postopke na primeru angleškega in francoskega jezika. Predstavila sta sedem prevajalskih postopkov – tri neposredne (sposojenke, kalki in dobesedni prevod) ter štiri posredne (transpozicija, modulacija, ekvivalenca in adaptacija). Njuna teorija zatrjuje, da je vse postopke, uporabljene v prevajanju, mogoče uvrstiti v eno (ali celo več hkrati) od omenjenih sedmih vrst. Omenjeno delo je teoretično izhodišče diplomskega dela. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti uporabnost omenjene teorije pri jezikovnem paru nemščina – slovenščina, ali je v praktičnem primeru mogoče najti vseh sedem vrst prevajalskih postopkov in ali je mogoče vse prevajalčeve izbire (v izbranem primeru) kategorizirati glede na teorijo Vinaya in Darbelneta. Uporabljeni vzorec je delo švicarskega avtorja Ursa Widmerja Der blaue Siphon in njegov slovenski prevod z naslovom Modri sifon. V empirični analizi sta bili uporabljeni komparativna metoda (primerjava izvirnika in prevoda) ter metoda klasifikacije (umeščanje najdenih prevodnih postopkov v teorijo Vinaya in Darbelneta). Izkazalo se je, da je teorijo Vinaya in Darbelneta mogoče uporabiti tudi na primeru prevoda iz nemškega v slovenski jezik, da je vseh sedem postopkov njune teorije mogoče najti v prevodu Modri sifon in da je vse analizirane prevajalčeve izbire mogoče umestiti med sedem omenjenih postopkov. Na teh osnovah sklepamo, da je opravljena analiza potrdila empirično utemeljenost teorije prevodnih postopkov po Vinayu in Darbelnetu.
Ključne besede: prevajalski postopki, Jean-Paul Vinay in Jean Darbelnet, zgodovina prevajanja, Urs Widmer, Modri sifon
Objavljeno: 30.03.2015; Ogledov: 1090; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1002,17 KB)

3.
SLOVENSKO-NEMŠKA TERMINOLOGIJA S PODROČJA DOJENJA
Silvija Šijanec Cupar, 2015, diplomsko delo

Opis: Na osnovi študija obstoječe sodobne literature in virov na temo dojenja smo izdelali terminološki glosar za jezikovni par slovenščina-nemščina, ki bi lahko služil kot nov prevajalski pripomoček. Diplomsko delo je razdeljeno na dva velika dela: v prvem, teoretičnem, delu smo predstavili strokovno prevajanje, skušali razmejiti strokovni in splošni jezik ter poudarili pomen razumevanja terminologije v strokovnih besedilih. Prav tako smo ozavestili načine pridobivanja ustreznih informacij s pomočjo sodobnih tehnologij, uporabo elektronskih virov, korpusov in nenazadnje prevajalskih forumov. Opredelili smo pojem terminoloških baz, povzeli razlike med terminološko zbirko (bazo) in terminološkim slovarjem, kot primer najbolj znanih in uporabnih terminoloških podatkovnih zbirk pa navedli Evroterm in IATE. Razložili smo, kakšni podatki so »Open Translation Data«. Ker za dober prevod samo jezikovno znanje ni dovolj, smo opredelili pojem prevajalskih kompetenc in navedli tri primere pojmovanja koncepta kompetenc. Nenazadnje smo se posvetili tudi dojenju, navedli glavne prednosti dojenja za otroka in mater, največje težave, ki se pojavljajo pri dojenju, opisali položaje in tehnike dojenja, sestavo materinega mleka ter alternativne oblike hranjenja. Drugi, empirični, del diplomskega dela predstavlja glosar na temo dojenja. Glosar je dvojezičen, in sicer slovensko-nemški ter nemško-slovenski. Glosar je v prvi vrsti namenjen prevajalcem, pa tudi strokovnjakom, ki se ukvarjajo z dojenjem, ter nenazadnje laikom, ki se med prebiranjem literature na to temo srečajo z manj znanimi termini. Diplomsko nalogo smo izdelali na osnovi študija literature ter z zbiranjem virov in dokumentacije. Zbrane podatke in spoznanja smo ustrezno uredili in obdelali. Skozi celotno nalogo se prepletajo in dopolnjujejo naslednje metode dela: deskriptivna metoda, komparativna metoda, metoda klasifikacije ter metoda analize in sinteze.
Ključne besede: strokovni jezik, elektronski viri, korpusi besedil, terminološke podatkovne baze, Open Translation Data, prevajalski postopki, prevajalske kompetence, dojenje, glosar.
Objavljeno: 01.12.2015; Ogledov: 944; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

4.
Primerjava slovensko-nemške vinske terminologije
Klara Jerebic, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obdelamo področje opisa vin in prevodov le-teh v nemški jezik. Posvetimo se razumevanju strokovnega prevoda in zbiranju terminoloških podatkov. Nakažemo pomen korpusno podprte terminografije, ki pokaže kakšna je dejanska jezikovna raba na strokovnem področju. Zanima nas, katere kompetence mora imeti prevajalec, da je uspešen pri svojem delu. V ospredje postavimo razumevanje kulturno specifičnih elementov kulture. Pri tem opredelimo pojem kulturemov. Pokažemo, katere prevajalske postopke lahko uporabljamo za prevajanje kulturnih realij. Želimo predstaviti poglobljeno razumevanje področja vinifikacije in opisa vin, zato opišemo kulturo pitja vina na Slovenskem. Predstavimo njeno zgodovino, pomen vina v slovenski družbi danes in njegov sloves v svetu. Predstavimo glavne značilnosti vina s področja degustiranja in ocenjevanja vin ter opise, ki izvirajo iz njih. Posvetimo se težavam z vinsko terminologijo, pogledamo slog opisa vina ter metafore, ki znajo povzročati dvoumnosti pri prevodih. V empiričnem delu diplomske naloge naredimo analizo opisa vina, kot jih najdemo na spletnih straneh vinarjev z Vinorodne dežele Podravje in njihovih prevodih v nemški jezik. Zbrane podatke in ugotovitve smo na osnovi študija literature, zbiranja virov in dokumentacije ustrezno uredili in obdelali. Kot rezultat analize smo izdelali vinski terminološki glosar za jezikovni par slovenščina – nemščina.
Ključne besede: terminologija, strokovni prevod, prevajalske kompetence, kulturem, kulturne realije, prevajalski postopki, vinska terminologija, glosar
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 842; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

5.
Prevedeni (mikro)svetovi
Hargita Horváth Futó, Jutka Rudaš, Éva Hózsa, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Besedilni svet romana Vojak s cvetlico madžarskega pisatelja Nándorja Giona kopiči bogato krajevnozgodovinsko, kulturnozgodovinsko, narodopisno in antropološko gradivo. Razprava se v prvi vrsti loteva razkrivanja vidikov, ki se uveljavljajo pri prevajanju romana v srbski, nemški in slovenski jezik. Osredotoča se na prevajanje kulturnih posebnosti in pri tem izhaja iz dejstva, da prevod ni samo akt gramatike in besednega zaklada dveh jezikov, temveč medkulturna komunikacija oziroma kulturna menjava, pri kateri je z različnimi prevajalskimi postopki in metodami »prevedljiv« vsak del resničnosti. Prevedeno delo namreč v veliki meri prenaša tudi kulturo, iz katere izhaja, tako da je bistveni element medkulturnega stika. Kultura je navsezadnje organiziran sistem simbolov, nosilcev pomena, ki je po Iserju »po eni strani model o resničnosti, po drugi strani pa model resnice.«
Ključne besede: medkulturna komunikacija, kulturne realije, kulturni kodi, prevajalski postopki, madžarska književnost
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 402; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (425,16 KB)

6.
Prevajanje neologizmov v otroški književnosti na primerih slovenskih prevodov otroškega dela The BFG Roalda Dahla
Dolores Dolšak, 2018, magistrsko delo

Opis: Pri književnem prevodu mora prevajalec upoštevati mnogo dejavnikov, kot so ciljni literarni sistem in čas, namen izvirnega in ciljnega besedila in naslovnik. Prevajanje otroške književnosti je posebej zahtevno prav zaradi ciljnega občinstva, ki ima omejene jezikovne in kognitivne sposobnosti, hkrati pa se mora prevajalec znati vživeti v otrokov svet in biti kreativen, kar mu omogoča več svobode kot prevajalcu literature za odrasle. Poseben izziv pri prevajanju otroške literature predstavljajo neologizmi, na novo skovane besede, navadno izpeljanke iz že znanih besed ali delov besed. Roald Dahl je avtor številnih knjig za otroke, med katerimi je tudi delo The BFG, zgodba o velikem dobrodušnem velikanu, ki ima prav poseben način govora – uporablja veliko neologizmov. V magistrski nalogi na podlagi teoretskih osnov prevajanja otroške literature, prevajanja in tvorjenja neologizmov ter posodabljanja prevodov analiziramo dva slovenska prevoda književnega dela The BFG prevajalcev Jožeta Prešerna iz leta 1994 (Veliki dobrodušni velikan) in Ane Barič Moder iz leta 2008 (VDV). Primerjalna analiza prevodov izvirnih neologizmov je pokazala, da je prvi prevod v veliki meri neprilagojen ciljnemu občinstvu, saj je zaradi direktnih prevodov velikokrat nerazumljiv, prav tako pa prevajalec izvirnih neologizmov v večini ne prevaja z neologizmi, kar kaže na odsotnost kreativnosti. V ponovnem prevodu se je prevajalka pri prevajanju večine neologizmov odločila obdržati nove skovanke in v slovenščini oblikovala nove neologizme. Posegla je tudi po nekaj kulturnih ustreznicah in tako besedilo približala kognitivnim sposobnostim otrok.
Ključne besede: Roal Dahl, otroška literatura, The BFG, neologizmi, ponovni prevod, prevajalski postopki, Peter Newmark
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 288; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

7.
PREVODI MANJ ZNANIH SLOVENSKIH NENASELBINSKIH ZEMLJEPISNIH IMEN V ANGLEŠČINO – NA PRIMERIH IZ PRIROČNEGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE (1996)
Aleksandra Zupanc, 2018, magistrsko delo

Opis: Prevajanje zemljepisnih imen je pomembno, saj ima vsaka država svoj jezik. Že od nekdaj je vloga prevajalca, da prenese sporočilo iz izhodiščne kulture v ciljno in pri tem ohrani sporočilo izhodiščnega besedila oziroma značilnosti izhodiščne kulture. Danes, ko je globalizacija na višku in so informacije dostopne na vsakem koraku, pa je vloga prevajalca še pomembnejša. Prav tako ima veliko vlogo tudi turizem. V današnjem svetu predstavlja veliko pomoč pri prepoznavnosti določene države, njenih naravnih, kulturnih znamenitosti, navad, običajev, ljudi in kulture njenega naroda. V določeni meri je turizem vključen v samo magistrsko delo; namen dela je namreč prikazati prevajanje zemljepisnih nenaselbinskih imen – imen gora, hribov, rek, jam, polj, planot ipd. – na podlagi Priročnega krajevnega leksikona Slovenije (1996) in prikazati rešitve prevodov, ki so na voljo na spletu, oziroma podati predloge zanje, če prevodi ne obstajajo ali niso ustrezni. Splet je postal vodilni vir pridobivanja informacij in enako velja tudi za prevode. Poleg tega cilj magistrskega dela ni zgolj ovrednotiti obstoječe prevode, ampak tudi prikazati, s kakšnimi prevajalskimi postopki so bili ti prevedeni in kakšni predlogi oz. rešitve bi bili možni, da se izboljša prevajanje tovrstnih zemljepisnih imen.
Ključne besede: prevajanje, prevajalec, nenaselbinska zemljepisna imena, prevajalski postopki, splet, Vinay in Darbelnet, Priročni krajevni leksikon Slovenije (1996)
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 300; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici