| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Strategije prevajanja naslovov animiranih filmov in grozljivk v slovenskih kinematografih
Valentina Polanec, 2020, magistrsko delo

Opis: Prevajanje filmskih naslovov ni preprosto, saj gledalci s filmskim naslovom dobimo prvi vtis o filmu. Za ogled filma se velikokrat odločamo samo na podlagi naslova filma, če ta vzbudi dovolj našega zanimanja. Če naslov ni dovolj zanimiv, je manj verjetno, da si bo gledalec ogledal film, ki smo ga prevajali, česar pa ne želimo. Prevajalec ima težko nalogo; mora se čim bolj približati izvirniku, istočasno pa mora poskrbeti, da bo naslov dovolj zanimiv za ciljno občinstvo in bo deloval v ciljni kulturi. Prevajalcem so lahko pri njihovem delu v veliko pomoč prevajalske strategije, ki smo jih predstavili v teoretičnem delu magistrske naloge. Obravnavali smo teorijo Andrewa Chestermana, Petra Newmarka in Mone Baker. V empiričnem delu smo opazovali, kako uporaba določenih strategij deluje v praksi. V magistrskem delu smo opazovali zelo raznolike prevajalske strategije, ki jih prevajalci uporabljajo pri prevajanju filmskih naslovov. Analizirali smo tudi, katere strategije so bile najpogosteje uporabljene pri prevajanju naslovov animiranih filmov in grozljivk. Ugotovili smo, da se pogostost uporabe prevajalskih strategij razlikuje od žanra do žanra. Naša raziskava, ki temelji na 389 primerih filmskih naslovov, zbranih iz slovenskih filmskih arhivov od leta 2000 do 2020, prikazuje, da prevladujeta dve prevajalski strategiji: dobesedni prevod in dodajanje.
Ključne besede: prevajanje filmskih naslovov, animirani filmi, grozljivke, prevajalske strategije, filmski naslovi
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 308; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

2.
Prevajanje naslovov otroške in mladinske književnosti: zvestoba izvirniku ali ciljnemu bralcu?
Jasna Drovenik, 2018, magistrsko delo

Opis: Otroška in mladinska književnost sta poseben del književnosti, saj sta namenjeni za otroke in mlade, ki so drugačni bralci kot odrasli. Prevajanje literarnih del, namenjenih za to publiko, mora biti zato ustrezno. Prevajalec mora pri delu imeti v mislih otroško mentaliteto in se truditi razumeti, kako bodo mladi možgani dojemali zapisane besede. Naslov literarnega dela je ravno pri teh dveh vrstah književnosti izrednega pomena in verjetno pri nobenih drugih vrstah ne pomeni toliko. Otroci in mladi se namreč najpogosteje ravno na podlagi naslova odločajo za branje določenega literarnega dela. Pri prevajanju je zato zelo pomembna apelativna funkcija, saj avtor literarnega dela in vsi drugi sodelujoči ter odgovorni zanj želijo, da delo doseže čim več bralcev. Vsak naslov ima določene funkcije, na katere smo se osredinili v magistrskem delu, prevajalci pa za premostitev razlik med jezikom izvirnika in ciljnim jezikom ter za dosego funkcij uporabljajo različne prevajalske strategije, zaradi katerih pride do različnih prevodnih premikov. V magistrskem delu smo v teoretskem delu najprej predstavili pregled znanstvene literature in podrobneje opisali funkcije naslovov literarnih del, prevajalske strategije in določene prevodoslovne pojme, ki so pomembni za analizo. Analizirali smo 200 naslovov otroških in mladinskih literarnih del in jih razdelili glede na funkcijo ter glede na uporabljeno strategijo. Na podlagi analize je prikazana ugotovitev, katere funkcije in prevajalske strategije so najpogosteje uporabljene pri prevajanju naslovov literarnih del iz angleškega v slovenski jezik.
Ključne besede: naslovi literarnih del, prevajanje naslovov literarnih del, funkcije naslovov literarnih del, prevajalske strategije, eksplicitacija, lokalizacija, podomačitev
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 24; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
Prevodna in terminološka analiza slovensko-nemških spletnih strani izbranih slovenskih zdravilišč
Matic Koležnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi Prevodna in terminološka analiza slovensko-nemških spletnih strani izbranih slovenskih zdravilišč želimo analizirati pravopisno, slovnično in slogovno raven nemškega prevoda spletnih strani devetih slovenskih naravnih zdravilišč v primerjavi z izvirnim slovenskim besedilom. Pogosto se namreč srečujemo z neustrezno in dobesedno prevedenimi turističnimi besedili in deli besedil, ki ne nagovarjajo nemško govorečih turistov in niso zapisani v skladu z njihovimi kulturno-specifičnimi prvinami in normami. Ne glede na gospodarski pomen turizma v Sloveniji, predvsem zdraviliškega turizma kot paradnega konja slovenske turistične ponudbe, so prevedene spletne strani določenih zdravilišč pomanjkljive. Raziskovalni korpus pričujoče magistrske naloge sestavlja analiza devetih slovenskih zdravilišč in term, ki svojo ponudbo ponujajo in oglašujejo v več jezikih, saj želijo privabiti čim več tujih gostov. V Sloveniji je število nemško govorečih gostov, glede na bližino Avstrije in Nemčije, ključnega pomena, saj 20,07 % tujih nočitev ustvarijo ravno Nemci in Avstrijci (podatek iz leta 2018). V mednarodnem prostoru je na področju turistične ponudbe vse večja konkurenca, zato so ustrezno prevedene in vizualno prilagojene spletne strani pomemben del uspešnega poslovanja vsakega podjetja. V nalogo je vključena analiza ustreznosti slikovnega gradiva in njegovega vpliva na vizualizacijo ponudbe na spletu. V sodobnem času avdiovizualnih medijev je ob ustreznih promocijsko-prodajno naravnanih prevodih nujno imeti zanimivo in ustrezno promocijo/prepoznavnost in vizualizacijo zdraviliško-turistične ponudbe. Magistrsko delo obravnava strokovno turistično terminologijo, ki od prevajalca, kot strokovnjaka za medkulturno posredovanje, ob prevajalskih kompetencah zahteva poznavanje turistične stroke. Turističnooglaševalska besedila naj bi bila prevedena ustrezno in jasno ter imela promocijsko-prodajno in apelativno funkcijo. Teoretični del magistrske naloge je podprt s prevodnimi teorijami z vidika prevodnih strategij po Vinayu in Darbelnetu ter z Vermeerjevo teorijo skoposa. V empiričnem delu so prikazane apelativna vloga slikovnega gradiva na spletu in razlike/neustreznosti med slovenskim izhodiščnim besedilom ter nemškim prevodom. Na podlagi ugotovljenih in analiziranih pravopisnih, slogovnih in slovničnih nivojev so podani predlogi o prevodnih izboljšavah v nemškem jeziku.
Ključne besede: prevodoslovje, prevajalske strategije, slovenska zdravilišča, teorija skoposa, turističnooglaševalska besedila, spletna ponudba.
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 284; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

4.
Umetnost prevajanja kuharskih knjig - analiza slovenskih prevodov knjig Gordona Ramsayja: Družinska kosila in Bread Street Kitchen
Suzana Mihurko, 2019, magistrsko delo

Opis: Prevajanje kuharskih knjig je zahtevnejše, kot se zdi na prvi pogled. Ne samo, da je prevajalec odgovoren za avtentičnost receptov, ki jih prevaja, temveč se še zraven tega sooča s prevajanjem mnogih kulturno-specifičnih jedi in sestavin. Ključno pri prevajanju kuharskih knjig iz druge kulture je poznavanje izvorne kulture in jezika, hkrati pa tudi poznavanje ciljnega občinstva. V magistrskem delu smo opredelili zvrst kuharskih receptov, definirali pojem kulture in predstavili avtorja knjig, ki smo jih izbrali za analizo. Ker smo želeli v magistrskem delu pojasniti tudi strategije, ki jih prevajalci uporabljajo za prevajanje kulturno-specifičnih elementov, smo opisali prevajalske strategije, ki jih v svojem članku navaja Brigit Nedergaard-Larsen, strategije Mone Baker, nato pa smo pogledali še širše zastavljene strategije Petra Newmarka. Poudarek magistrskega dela je na prevajanju kulturno-specifičnih elementov v kuharskih knjigah Gordona Ramsayja. Analizirali smo originala Sunday Lunch (2006) in Bread Street Kitchen (2016) in prevoda Družinska kosila (Luka Novak: 2007) in Bread Street Kitchen (Srđan Milovanović: 2017). Nekaj izrazov smo tudi primerjali med obema prevajalcema, saj je Luka Novak kuharski mojster in amaterski prevajalec, medtem ko je Srđan Milovanović profesionalni prevajalec, ki prevaja predvsem otroško literaturo. Izkazalo se je, da so knjige večinoma dobro prevedene. Naše hipoteze, da bo prihajalo do razhajanj med prevodoma profesionalnega in neprofesionalnega prevajalca, so se deloma potrdile, čeprav razhajanja niso bila velika. Med najpogostejšimi strategijami so bile, kot smo predpostavili, prenos, izpust in adaptacija oz. podomačitev. Ugotovili smo, da je prevajanje kuharskih knjig vse prej kot mala malica.
Ključne besede: kuharske knjige, prevajalske strategije, kulturno-specifični elementi, Gordon Ramsay, teorija skoposa
Objavljeno: 07.10.2019; Ogledov: 372; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1015,02 KB)

5.
Prevajalske strategije podomačitve v otroški književnosti na primeru kulturnospecifičnih elementov v slovenskih prevodih
Mihaela Dovečar, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo na podlagi prevajalskih strategij podomačitev primerjalno analizirali prevode kulturnospecifičnih elementov v obeh prevodih Zbranih povestih, avtorice Beatrix Potter. Oba prevoda je naredil Branko Gradišnik. Prvi je izšel leta 1993, drugi pa leta 2002. Zbrane povesti so del otroške književnosti, katere bralci so otroci ali njihovi starši. Prevodi morajo biti prilagojeni ravni razumevanja otroških bralcev, ki vseh konotacij še ne razumejo. V empiričnem delu smo kulturnospecifične elemente razdelili v različne kategorije. Pri analizi smo se osredotočili na to, katere prevajalske strategije podomačitve je uporabil prevajalec, in ali je pri posodobitvi prišlo do kakšne spremembe v prevodu ali zamenjave prevajalske strategije. Zanimalo nas je tudi, ali so prevodi ustrezni in njihova raba dosledna. V teoretičnem delu smo predstavili otroško literaturo, njen razvoj in prevajanje. Opisali smo kulturnospecifične elemente, njihovo prevajanje ter podomačitve in potujitve. Teoretični del zajema prevajalske strategije po Moni Baker, Jeanu Paulu Vinayu in Jeanu Darbelnetu, ki smo jih uporabili v primerjalni analizi. Slednja je pokazala, da prevajalec kulturnospecifične elemente najpogosteje podomači z uporabo strategije nadomestitve kulturnospecifične prvine oz. adaptacije. Pri posodabljanju prevoda naredi največ sprememb pri prevodih idiomov. Posodobitve prevodov so v večini primerov ustrezne. V obeh prevodih pa pri prevajanju kulturnospecifičnih elementov pride do nedoslednosti.
Ključne besede: kulturnospecifični elementi, otroška književnost, posodabljanje prevodov, prevajalske strategije podomačitve, slovenski prevodi
Objavljeno: 25.09.2019; Ogledov: 301; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

6.
Primerjalna analiza zemljepisnih imen v uradnih in neuradnih podnapisih z uradnim prevodom zbirke romanov »Pesem ledu in ognja«
Matej Kugl, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo primerjalno analizirali prevode zemljepisnih imen, ki se pojavijo v zbirki romanov Pesem ledu in ognja (1996, 1998, 2000, 2005, 2011) avtorja Georga R. R. Martina ter uradne in neuradne podnapise televizijske serije Igra prestolov (2011–2017). Prevod štirih romanov v slovenščino je naredil Boštjan Gorenc (2005, 2009, 2014, 2014), drugo knjigo pa je prevedel Branko Gradišnik (2008). Prevajanje zemljepisnih imen iz fantazijskih del predstavlja velik izziv, saj mora prevajalec poznati jezik in kulturo tako izhodiščnega kot tudi ciljnega jezika. Prevajalec mora izluščiti pomen imena in ga ustrezno prenesti v ciljni jezik. Magistrska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretskem so predstavljena oziroma opredeljena zemljepisna imena in razloženo, kako jih prevajamo. V nadaljevanju je predstavljeno avdiovizualno prevajanje, trije najpogostejši načini in pravila podnaslavljanja. Teoretični del prav tako zajema prevajalske strategije po Jeanu-Paulu Vinayju in Jeanu Darbelnetu ter Moni Baker. V empiričnem delu smo se osredinili na primerjalno analizo zemljepisnih imen v uradnih in neuradnih podnapisih z uradnim prevodom zbirke romanov Pesem ledu in ognja. Zemljepisna imena velikokrat vsebujejo zgodovinska dejstva ali pa razlago o nastanku. Primerjalna analiza je pokazala, da sta prevajalca uradnega prevoda in podnapisov bolj upoštevala Martinove razlage. Pri prevajanju sta večinoma ohranila prvotni pomen imen. Prevajalec neuradnih podnapisov je pogosteje samo prenesel izvorno poimenovanje ali pa izpustil del imena.
Ključne besede: zemljepisna imena, prevajalske strategije, George R. R. Martin, Pesem ledu in ognja, avdiovizualno prevajanje, podnapisi
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 387; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (872,50 KB)

7.
Izzivi pri posodabljanju prevodov na primeru prevajanja kulturnospecifičnih izrazov in prevzetih besed v romanu Oscarja Wilda Slika Doriana Graya
Denis Vagner, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo koncept posodabljanja prevodov raziskali z vidika prevajanja kulturnospecifičnih izrazov in prevzetih besed v romanu Slika Doriana Graya, pri čemer smo analizirali prevodne odločitve v obeh slovenskih prevodih – prvi je roman prevedel Stanko Vurnik leta 1924, drugi prevod pa je pripravila Rapa Šuklje leta 1965. Cilj analize je bil ugotoviti ustreznost obeh slovenskih prevodov, stopnjo podomačitve oziroma potujitve v prevodih in pogostost izpustov. V teoretičnem delu je bila za pregled teoretičnih vsebin uporabljena deskriptivna metoda, analiza v empiričnem delu pa temelji na komparativni metodi, s katero smo ugotavljali ustreznost obeh slovenskih prevodov. Na podlagi analize smo ugotovili, da je bilo primerov pomensko neustreznega prevoda zelo malo in da sta oba prevajalca kulturnospecifične izraze in prevzete besede praviloma uspešno prenesla v slovenski jezik.
Ključne besede: posodabljanje prevodov, kulturnospecifični izraz, prevzete besede, prevajalske strategije, Newmarkova klasifikacija prevajalskih strategij
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 323; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
Primerjalna analiza geografskih imen v slovenskih prevodih romana Gospodar Prstanov avtorja J. R. R. Tolkiena
Jernej Gal, 2018, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je prevajanje in primerjava prevodov zemljepisnih imen, ki so vključena v fantazijsko delo Gospodar prstanov avtorja J. R. R. Tolkiena, ki je v pomoč prevajalcem izdal tudi navodila o prevajanju imen v Gospodarju prstanov. Roman so leta 1995 prvič prevedli Polona Mertelj, Primož Pečovnik in Zoran Obradović, drugi prevod pa je med letoma 2002 in 2004 opravil Branko Gradišnik. V sklopu analize naloga obravnava še teorijo posodabljanja prevodov. V romanu so prisotna številna edinstvena imena, ki na zanimiv in pretkan način opisujejo značilnosti različnih krajev. Velikokrat vključujejo tudi prvine staroangleškega in nordijskega besedišča ter so ukoreninjena z zgodovinskimi dejstvi iz romana. Zaradi tega so v prevodih uporabljene različne prevajalske strategije. Da bi bralci razumeli pomen in kulturno zasidranost teh imen, so v prevodih prisotne podomačitve in prilagoditve izvirnika ciljnemu jeziku. Primerjalna analiza izvirnika in obeh prevodov je pokazala, da so imena v prvotnem prevodu bolj podomačena kot v novejšem prevodu. Obenem pa je razvidno, da je prevajalec novejšega prevoda bolj dosledno upošteval Tolkienova navodila, kot pa so to storili prevajalci prvotnega prevoda.
Ključne besede: zemljepisna imena, prevajanje, posodabljanje prevodov, J. R. R. Tolkien, The Lord of the Rings, Gospodar prstanov, prevajalske strategije
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 442; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (760,42 KB)

9.
Prevajanje frazemov v književnosti na primeru romana Luč sredi morja avtorice M. L. Stedman
Nastja Veingerl, 2018, magistrsko delo

Opis: Frazemi so stalne besedne zveze, katerih pomena ne moremo razumeti dobesedno, saj je ta prenesen. Prevajanje frazemov velja za zahtevno in prevajalcu lahko povzroča več težav. Prva ovira se lahko pojavi že pri samem prepoznavanju frazemov, saj ti niso vedno očitni. Pri prevajanju lahko težave povzroča: pomanjkanje ustreznega frazema v ciljnem jeziku; frazemi, ki vsebujejo kulturnospecifične elemente; frazemi, ki vsebujejo besedne igre; oblikovna podobnost drugemu frazemu, ki pa ima drugačen pomen; ter družbene norme, ki določajo, v katerih primerih je sprejemljivo uporabljati frazeme. Prevajalec mora zato dobro poznati izhodiščno in ciljno kulturo, pri samem delu pa se lahko opira na strategije prevajanja frazemov. V magistrskem delu smo analizirali prevode frazemov v romanu The Light Between Oceans (2012) avtorice M. L. Stedman. Slovenski prevod z naslovom Luč sredi morja (2013) je delo prevajalke Suzane Pečnik. V teoretičnem delu smo predstavili književno prevajanje, razvoj frazeologije na Slovenskem, opredelili frazeologijo, razlike med slovensko in angleško frazeologijo, lastnosti frazemov in prevajanje frazemov. V empiričnem delu smo prevode analizirali na podlagi strategij prevajanja frazemov po Moni Baker, predstavljenih v njenem delu In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Namen naloge je bil ugotoviti, ali so frazemi bili ustrezno prevedeni, katere strategije so bile uporabljene in katera strategija je bila uporabljena najpogosteje.
Ključne besede: frazemi, prevajanje, prevajanje frazemov, prevajalske strategije, frazeologija, Mona Baker
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 351; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
»Atila, bič božji« in »Atila – zgodovinski roman«: Prevajanje kulturno zaznamovanih izrazov
Peter Koša, 2017, magistrsko delo

Opis: Prevajanje kulturno zaznamovanih izrazov predstavlja velik izziv za prevajalce, saj uspešno prevajanje le-teh zahteva od prevajalcev odlično poznavanje tako izhodiščnega in ciljnega jezika kot tudi izhodiščne in ciljne kulture. V magistrski nalogi so predstavljene strategije prevajanja kulturno zaznamovanih izrazov v delu A láthatatlan ember madžarskega avtorja Géze Gárdonyija. Ker delo zajema zgodovinsko tematiko iz časa Hunov, vsebuje veliko kulturno pogojenih izrazov, ki zajemajo skoraj vsa področja življenja. V teoretičnem delu je posebna pozornost namenjena slovensko-madžarskim (predvsem literarnim) stikom, avtorju ter njegovemu delu. Teoretični del prav tako zajema strategije prevajanja različnih avtorjev in njihovo primerjavo. Empirični del vsebuje primerjalno analizo med izvirnikom ter prevodoma Jožefa Smeja iz leta 1973 (Atila, bič božji) in Judite Trajber iz leta 2011 (Atila – zgodovinski roman). V prevodu Smeja je ohranjenih več kulturnospecifičnih elementov izvirnega kulturnega okolja, v ciljnem jeziku je ohranil je več izrazov, ki jih je v samem besedilu ali v prevajalčevih opombah tudi razložil. Prevod Judite Trajber je precej zgodovinsko naravnan, v mnogih primerih je prednost pred izvirnim besedilom dajala zgodovinskim dejstvom, vtis zgodovinskosti pa je podkrepila tudi z izčrpnimi opombami. Kljub temu se je z izrazitim podomačevanjem in posploševanjem v njenem prevodu izgubilo več kulturno zaznamovanih prvin kot v starejšem prevodu.
Ključne besede: Géza Gárdonyi, Atila, bič božji, Atila – zgodovinski roman, A láthatatlan ember, kulturno zaznamovani izrazi, prevajalske strategije, književni prevod, Newmark
Objavljeno: 15.06.2017; Ogledov: 1122; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici