| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
PROBLEM MEDKULTURNOSTI PRI PREVAJANJU TRIVIALNE LITERATURE, NA PRIMERU ROMANOV ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU IN BOTER
Janko Trupej, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen pričujočega diplomskega dela je bil ugotoviti, kako so medkulturni in ideološki dejavniki vplivali na prevajanje trivialne literature v obdobju, ko je bila Slovenija članica SFRJ. Ti faktorji vplivajo na prevajalske strategije, zato se nekateri prevodi bistveno razlikujejo od izvirnikov. Raziskava je bila izvedena na podlagi primerjave izvirnikov in slovenskih prevodov romanov Boter, pisatelja Maria Puza in Zaklad v Srebrnem jezeru, katerega avtor je Karl May. Obe književni deli prištevamo med trivialno literaturo, ki dosega visoko branost in ima lahko na bralce zato močan vpliv. V diplomskem delu smo se pri primerjavi med izvirnikom in prevodom osredotočili na štiri kategorije: narodnost, rasizem, religija in profanost. S pomočjo metode Kitty M. van Leuven-Zwart smo na podlagi mikrostrukturne primerjave, torej primerjave na ravni povedi, ugotavljali, ali so morebitni prevodni premiki vplivali na makrostrukturo romana, torej na karakterizacijo pripovednih oseb, potek dogajanja, itd. Ugotovili smo, da so bili prevodni premiki pri prevajanju Zaklada v Srebrnem jezeru pogostejši kot pri Botru in so bolj vplivali na makrostrukturno raven. Pri primerjavi prevajalskih strategij smo prišli do zaključka, da je razlog različen pomenski potencial del in različno ciljno bralstvo romanov.
Ključne besede: medkulturnost, ideologija, trivialna literatura, prevajalske strategije, prevodni premiki, narodnost, religija, rasizem, profanost, mikrostruktura, makrostruktura.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2344; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (562,08 KB)

2.
KNJIŽEVNO PREVAJANJE NA PRIMERU ROMANA B. FRISCHMUTH POČITNIŠKA DRUŽINA
Janja Režonja, 2011, diplomsko delo

Opis: Že od samih začetkov prevajanja, ki segajo več kot dvatisoč let nazaj, so se prevajalci ukvarjali z vprašanji, ali naj bo prevod dobeseden ali svoboden, ali naj bo zvest izvirniku ali naj se ravna po okusu ciljne publike. Ta vprašanja so rabila kot temelj za nastanek različnih prevajalskih teorij. Med drugim se te ukvarjajo tudi s književnimi prevodi, ki predstavljajo osrednjo temo pričujočega diplomskega dela. Književni prevod posreduje besedilo govorcem različnih jezikov v raznolikih medkulturnih položajih in ga tako ponese prek jezikovnih in kulturnih meja izvirnega literarnega sistema številnim jezikom in kulturnim skupnostim. Izhodiščna besedila književnih del zahtevajo zaradi svojevrstnih značilnosti poseben pristop pri prenašanju v drug jezik. S pomočjo mladinskega romana Barbare Frischmuth Die Ferienfamilie in njegovega prevoda v slovenščini Počitniška družina bomo poskušali nakazati posamezne prevajalske strategije, po katerih je posegala prevajalka, njene odločitve proučiti ter podati lastne predloge.
Ključne besede: teorija prevajanja, književno prevajanje, otroška in mladinska književnost, prevajalske strategije
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1710; Prenosov: 453
.pdf Celotno besedilo (714,07 KB)

3.
»ALIČINE DOGODIVŠČINE V ČUDEŽNI DEŽELI«: PREVAJANJE BESEDNIH IGER IN KULTURNOSPECIFIČNIH PRVIN
Bojana Ancelj, 2014, magistrsko delo

Opis: Prevajanje otroške literature je prav poseben izziv, zlasti, če se v njej pojavljajo tudi številne kulturnospecifične prvine in besedne igre. Uspešen prevod zahteva odlično poznavanje izvirne in ciljne kulture ter iznajdljivost prevajalca, ki mora poustvariti prvoten namen besedila. V magistrski nalogi so prikazane strategije prevajanja, ki so bile uporabljene pri prevodu kulturnospecifičnih prvin in besednih iger v delu "Alice's Adventures in Wonderland" (Lewis Carroll, 1994). Izvirnik vsebuje veliko aluzij na viktorijansko obdobje in kulturo ter številne besedne igre. V teoretičnem delu je predstavljeno prevajanje otroške literature, kulturnospecifičnih prvin in besednih iger. Teoretični del prav tako zajema strategije prevajanja različnih avtorjev, ki so uporabljene v namen analize. Empirični del vsebuje primerjalno analizo med izvirnikom, prevodom Boga Preglja iz leta 1951 in dvema prevodoma Gitice Jakopin iz leta 1969 in 2011. Pregelj je ustvaril izrazito bolj podomačen prevod, v katerem je številne prvine iz izvirnega kulturnega okolja nadomestil s podobnimi iz ciljne kulture. Gitica Jakopin je uporabila več potujitvenih prevajalskih strategij. Ohranila je izobraževalni namen besedila, ki med drugim bralca seznanja z viktorijansko kulturo. Besedne igre so v vseh treh prevodih v večji meri nadomeščene z besednimi igrami iz ciljnega jezika.
Ključne besede: književni prevod, Lewis Carroll, Alice's Adventures in Wonderland, Alica v čudežni deželi, besedne igre, kultura, kulturnospecifične prvine, otroška literatura, prevajalske strategije, Vinay in Darbelnet
Objavljeno: 13.01.2015; Ogledov: 3480; Prenosov: 488
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
PREVAJANJE KULTURNOSPECIFIČNIH PRVIN V ROMANU "JEJ, MOLI, LJUBI"
Nejka Kapun, 2014, magistrsko delo

Opis: Pri prevajanju književnih del, ki vsebujejo kulturnospecifične prvine, se od prevajalca zahteva zelo dobro poznavanje izvirne in ciljne kulture. Številni avtorji menijo, da je prevod pomemben dejavnik medsebojnega vplivanja med različnimi književnostmi. Književni prevod pa igra zelo pomembno vlogo v stiku in komunikaciji med različnimi kulturami. Magistrska naloga obravnava prevajanje kulturnospecifičnih prvin, ki se pojavljajo v romanu Elizabeth Gilbert Eat, Pray, Love. Alenka Razboršek je roman, s slovenskim naslovom »Jej, moli, ljubi«, prevedla leta 2009. V prevodu so zaradi prepletanja različnih specifičnih prvin posameznih kultur (ameriške, italijanske, indijske, indonezijske) uporabljene različne prevajalske strategije. Prav zaradi kulturno zaznamovanih elementov teh štirih kultur je zelo pogosta raba sposojenk, tujk, dodajanj in izpustov. Ker je bistvo, da bralci ciljnega jezika razumejo tudi druge kulture, je prevod delno podomačen. Glavni namen magistrske naloge je ugotoviti, ali so prevajalske strategije, ki so bile uporabljene v prevodu romana Eat, Pray, Love, vplivale na samo razumljivost prevoda.
Ključne besede: kultura, prevajanje, kulturnospecifične prvine, Jej, moli, ljubi, prevajalske strategije, podomačitev, Javier Franco Aixelá, Lawrence Venuti, Mona Baker, Vinay in Darbelnet
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1180; Prenosov: 443
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

5.
TANKA MEJA MED RESNICO IN FANTAZIJO: PREVAJANJE ZEMLJEPISNIH IMEN V SVETOVIH GEORGEA R. R. MARTINA J. K. ROWLING
Maruša Bračič, 2015, magistrsko delo

Opis: Prevajanje izmišljenih zemljepisnih imen predstavlja velik izziv za prevajalce, ki se trudijo ostati zvesti avtorjevi predstavi fantazijskega sveta. Takšna imena so aptonimi, ki so lahko preprosti samostalniki ali zapletene besedne igre, ki kažejo na značilnost in zgodovino določenega fantazijskega kraja. V magistrskem delu je predstavljena fantazijska literatura s poudarkom na zemljepisnih imenih, ki se pojavljajo v delih A Game of Thrones in Harry Potter and the Half-Blood Prince ter Harry Potter and the Philosopher's Stone in Harry Potter and the Prisoner of Azkaban. Teoretični del zajema še obravnavo motivacije in ekvivalence ter prevajalskih strategij, ki se pojavljajo v prevodih navedenih knjig. V empiričnem delu je predstavljena analiza prevodov prevajalcev Boštjana Gorenca (A Game of Thrones), Branka Gradišnika (Hary Potter and the Half-Blood Prince) in Jakoba J. Kende (Harry Potter and the Philosopher's Stone; Harry Potter and the Prisoner of Azkaban), kjer je prikazano, v kolikšni meri se v prevodih ohranijo stilistična in pomenska motivacija, besedotvorna oblika imen in nenazadnje, ali se ohranijo tudi aptonimi. Razkrilo se je, da se pomenska motivacija ohrani, medtem ko se stilistična v prevodu pogosto spremeni v pomensko. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se zaradi dinamične ekvivalence besedotvorni načini ne ohranjajo, nasprotno pa se ohranjajo aptonimi, ki prevajalcu dovoljujejo več svobode pri izbiri imena v ciljnem jeziku. Analiza tudi pojasnjuje, da je zaradi angliciranja zemljepisnih imen svet Harryja Potterja v prevodu bolj oddaljen od resničnosti kot svet Igre prestolov, čeprav se slednja dogaja v vzporednem svetu, medtem ko se Harryjeve dogodivščine odvijajo v Veliki Britaniji.
Ključne besede: fantazijska literatura, motivacija, aptonim, ekvivalenca, prevajalske strategije, A Game of Thrones, Harry Potter and the Half-Blood Prince, Igra prestolov, Polkrvni princ
Objavljeno: 05.03.2015; Ogledov: 971; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
PREVAJANJE KULTURNOSPECIFIČNIH PRVIN V ROMANU HUDIČEVKA V PRADI
Nataša Pavlič, 2015, diplomsko delo

Opis: Prevajanje velja za prenos pomena iz izhodiščnega jezika v ciljni jezik, pri čemer pa moramo upoštevati še številne druge dejavnike. Eden izmed teh dejavnikov je tudi kultura, ki je tesno povezana z jezikom in družbo. Prevajalčeva naloga je, da poskuša na različne načine premostiti luknje med različnimi kulturami in povezati izhodiščni in ciljni jezik. Vendar pa mora prevajalec za uspešno premagovanje kulturnih razlik odlično poznati zakonitosti in kulturo tako izvirnega kot ciljnega jezika ter vedeti, kako izbrati najbolj primerno strategijo za prevajanje teh razlik. V diplomskem delu je podrobneje predstavljeno prevajanje književne literature in kako lahko vpliva na ciljno kulturo. Teoretični del obravnava problematiko prevajanja kulturnospecifičnih prvin in prevajalske strategije, s katerimi lahko premagamo kulturne razlike med izhodiščnim in ciljnim jezikom. Empirični del pa predstavlja primerjavo in analizo izvirnika in prevoda romana Hudičevka v Pradi, pri čemer smo se osredotočili na razlike med slovensko in ameriško družbo. Analizirali smo, s katerimi prevajalskimi strategijami lahko te kulturne razlike premostimo in za kakšne prevajalske rešitve se je odločila prevajalka Urška Willewaldt.
Ključne besede: Književno prevajanje, izhodiščna kultura, ciljna kultura, kulturnospecifični elementi, prevajalske strategije, prevajalec, analiza prevoda.
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 661; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (679,04 KB)

7.
PREVAJANJE IDIOMOV V ROMANU STEPHENA KINGA "ZELENA MILJA" IN V ISTOIMENSKEM FILMU
Teja Špolad Andrić, 2015, magistrsko delo

Opis: Prevajanje idiomov je del književnega prevajanja, vendar je izredno zahtevno, saj mora prevajalec dobro poznati kulturo izhodiščnega besedila in kulturo ciljnega besedila. Idiomi so besedne zveze, ki jih ne moremo prevajati dobesedno, zato se prevajalci zatekamo k prevajalskim strategijam, ki so nam pri tem v pomoč. V magistrskem delu so zbrani prevodi idiomov iz romana Stephena Kinga: »Zelena milja«, razčlenjeni pa so po kategorijah – uporabljenih prevajalskih strategijah avtorice Mone Baker. Prav tako so zbrani tudi prevodi idiomov iz podnapisov k istoimenskemu filmu. Ugotavljala sem, katere so najpogosteje uporabljene strategije pri prevajanju idiomov in ali se odstotek uporabljenih strategij spreminja glede na medij (književno delo, film).
Ključne besede: Idiom, Mona Baker, prevajalske strategije, prevajanje idiomov, književno prevajanje, ustreznica, prevajanje za film in televizijo.  
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 635; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

8.
Prevajanje kulturno zaznamovanih prvin pri podnaslavljanju filmov Woodyja Allena
Lea Turner, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava problem prevajanja kulturno zaznamovanih prvin pri podnaslavljanju treh filmov režiserja, scenarista in igralca Woodyja Allena. V nalogi nas je zanimalo, s katerimi strategijami so bile omenjene prvine prevedene v uradnih slovenskih podnaslovih in ali so bile te strategije pretežno usmerjene k izvorni ali ciljni kulturi. Opravljena je bila primerjalna analiza zunaj- in znotrajjezikovnih prvin iz skupno enajstih kategorij. Pri določanju strategij prevajanja smo se opirali na tipologijo prevodoslovca Jana Pedersena (2011). Naše ključne ugotovitve so, da je bilo prevajanje kulturno zaznamovanih prvin v podnaslovih podrejeno časovnim in prostorskim omejitvam, hkrati pa je bila vsaka prevodna rešitev rezultat sprejemanja odločitev z upoštevanjem dodatnih dejavnikov. Podnaslovi torej niso bili primarno usmerjeni ne k izvorni ne k ciljni kulturi, ampak so bile prvine ponekod posplošene z nadpomenko in parafrazo, nadomeščene z manj zaznamovano prvino ali celo izpuščene, drugje pa ohranjene ali neposredno prevedene. Strategije, usmerjene k ciljni kulturi, so bile zlasti značilne za znotrajjezikovne prvine, pogosta pa je bila tudi raba uradne ustreznice. Woody Allen v obravnavanih slovenskih podnaslovih tako ponekod deluje bolj mednaroden, brezčasen, manj zaznamovan z judovsko kulturo in manj duhovit, po drugi strani pa podnaslovi še zmeraj v zadostni meri omogočajo kulturno in intelektualno izkušnjo, ki jo prinašajo njegovi filmi.
Ključne besede: Podnaslavljanje, kulturno zaznamovane prvine, Woody Allen, prevajalske strategije, izvorna kultura, ciljna kultura
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 624; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (816,65 KB)

9.
PREVAJANJE KULTURNO POGOJENIH IZRAZOV V SERIJI VELIKI POKOVCI NA PRIMERU AMATERSKIH PODNAPISOV
Nina Dvoršak, 2015, magistrsko delo

Opis: Kulturno pogojeni izrazi pri prevajanju velikokrat predstavljajo prevajalski problem. Od prevajalca zahtevajo, da pozna tako izhodiščno kulturno kot tudi ciljno kulturo, saj gledalec v ciljni kulturi pogosto ne pozna izraza izhodiščne kulture, zato je izraz treba prilagoditi in ustrezno prevesti. V magistrskem delu smo se ukvarjali z amaterskimi podnapisi humoristične serije Veliki pokovci in s kulturno pogojenimi izrazi v njih. Za prevajanje teh izrazov obstaja veliko različnih strategij različnih avtorjev, sami smo izbrali strategije po Diazu Cintasu in Santamariji Guinot. Ugotavljali smo, katere strategije so najpogosteje rabljene, podali pa smo tudi predloge za izboljšave podnapisov.
Ključne besede: kulturno pogojeni izrazi, kultura, podnaslavljanje, prevajalske strategije, Diaz Cintas, Santamarija Guinot.
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 1037; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (38,76 MB)

10.
SLOVENSKO-NEMŠKA PREVODNA ANALIZA ABC-BROŠURE HOTELA CITY MARIBOR
Kristina Peršoh, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi Slovensko-nemška prevodna analiza ABC-brošure hotela City Maribor smo želeli ugotoviti tako ustreznost kot tudi strokovnost nemškega prevoda ter opredeliti prevajalske strategije glede na specifičnost strokovnega besedila. Turistična besedila so vrsta popularnega bralnega gradiva, ki po mnenju laikov ne zahtevajo strokovnega prevajalca, saj veljajo za »preprosta besedila«, ki jih lahko prevaja vsak, ki ima znanje tujega jezika. Ukvarjali smo se s problematiko prevajanja hotelirskega izrazoslovja, ki naj bi ohranilo marketinško kot tudi informativno zasnovo besedila. V teoretičnem delu je predstavljeno specifično izrazoslovje v turizmu, posebej pa je izpostavljen turistični diskurz s poudarkom na kulturoloških komponentah v nemškem prevodu. Opirali smo se tudi na teorijo skoposa, ki daje v ospredje namen besedila in ciljno bralstvo, ter predstavili različne prevajalske strategije in procese po Nordovi. V empiričnem delu pa smo želeli prikazati razlike med izvirnim ter ciljnim besedilom, neustreznosti v posamičnih primerih ter predlagati ustrezno prevodno rešitev.
Ključne besede: besede: turistična besedila, turistični diskurz, prevajalske strategije, teorija skoposa
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 679; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici