| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FANTAZIJSKI ROMAN IME VETRA V SLOVENSKEM PREVODU
Suzana Jus, 2016, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih postajajo poleg fantazijske literature za otroke vse bolj priljubljeni tudi fantazijski romani za mladino in odrasle. Tako je lani na police knjigarn prišel slovenski prevod Rothfussovega romana Ime vetra. Ta specifični žanr je za prevajalca posebej trd oreh – zaradi dolžine literarnega dela potrebuje poleg izpiljenega znanja jezika, natančnosti in iznajdljivosti tudi dobršno mero potrpljenja, če želi, da je delo prevedeno dobro in dosledno. Pri tem je pomembno, da skuša poleg vsebine čim bolj ohraniti tudi slog literarnega besedila. V romanu Ime vetra najdemo vrsto slogovnih sredstev, zato me zanima, kako uspešno jih je prevajalec prenesel v slovenski jezik. Predstavila bom primere izbranih osebnih, zemljepisnih in stvarnih lastnih imen, časovno zaznamovanih izrazov ipd. ter preverila, ali se izhodiščno in ciljno besedilo ujemata. Primerjava bo pokazala, katere prevajalske postopke oz. strategije je prevajalec izbral pri prenosu iz enega jezika v drugega ter v kolikšni meri je posegel v izvirnik. Želim ugotoviti, ali so posamezni slogovni premiki vplivali tudi na končni slog prevoda in ali se slog prevoda zaradi tega razlikuje od sloga izvirnika.
Ključne besede: fantazijski roman, Ime vetra, prevajanje, prevajalske metode, slog, slogovna sredstva, lastna imena, stilno zaznamovane besede, arhaizmi, okazionalizmi
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 1528; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
PREVAJANJE SLENGIZMOV V TELEVIZIJSKI SERIJI KRIVA POTA NA PRIMERU AMATERSKIH PODNAPISOV
Marko Popović, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno prevajanje slengizmov v televizijski seriji Kriva pota na primeru amaterskih podnapisov. Avdiovizualno prevajanje je ena izmed najhitreje rastočih področij prevajanja, pri čemer pa poseben del predstavlja tudi ljubiteljsko oziroma amatersko podnaslavljanje. Namen dela je bil raziskati in analizirati posamezne primere slengovskih besed v prosto dostopnih amaterskih podnapisih v slovenskem jeziku. Posebna pozornost je posvečena ne le ustreznemu prenosu pomena besede iz izvirnega v ciljni jezik, temveč tudi ohranjanju jezikovnih značilnosti govorca ter prevajalski metodi (Legaudaite, 2010), ki jo je podnaslavljalec izbral pri prevajanju. Predvidevali smo, da bodo slengizmi prepoznani in preneseni v slovenski jezik, kot tudi, da bo najpogosteje uporabljena metoda stilistične kompenzacije in najredkeje metoda direktnega prenosa. Ugotovili smo, da je pomen besed bil ustrezno preveden v slovenski jezik, pri čemer je podnaslavljalec v 80 odstotkih uporabil metodo ublažitve, kateri je sledila metoda stilistične kompenzacije, medtem ko uporaba metode direktnega prenosa ni bila zaznana.
Ključne besede: prevajanje, avdiovizualno prevajanje, amaterski podnapisi, podnaslavljanje, načela podnaslavljanja, sleng, slengizmi, prevajalske metode, Kriva pota.
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 771; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
Prevajanje "crash blossoms"
Pija Samec, 2011, diplomsko delo

Opis: Enega izmed najstarejših virov novic predstavljajo tiskani mediji, med njimi predvsem časopisi in revije. Z razmahom interneta se je večina časopisnih hiš odločila, da bo tiskanim izdajam dodala še spletne in svojim bralcem tako omogočila še lažje in hitrejše dostopanje do aktualnih novic. Pri prebiranju časopisa (pa naj bo to tiskana ali spletna izdaja) našo pozornost najprej pritegnejo veliki naslovi časopisnih člankov, ki pa so večkrat površno napisani in zaradi tega tudi dvoumni. Taki naslovi so v novinarstvu prisotni že od samega začetka, vendar se je z razmahom spletnih izdaj časopisov njihovo število drastično povečalo. Šele pred kratkim so ti ponesrečeni časopisni naslovi dobili ime »crash blossoms« in hitro postali predmet jezikoslovnih raziskovanj. Ker živimo v času, ko »primanjkuje informacij«, je večina novinarjev prisiljenih novice iskati v tujih virih in jih povzemati. Nato jih tudi prevajajo in to brez pomoči prevajalca. Prevajanje že dvoumnih naslovov pa lahko predstavlja veliko težavo, če novinar ni usposobljen za tako delo. Namen mojega diplomskega dela je bil, ugotoviti razlike med metodami prevajanja dvoumnih naslovov časopisnih člankov (»crash blossoms«), ki jih uporabljajo študenti prevajalstva in študenti novinarstva. Te razlike sem osvetlila s pomočjo teorije skoposa, ki predstavlja univerzalen pristop k prevajanju in prevajalcu pomaga doseči ustrezen namen. Ugotovila sem, da med študenti prevajalstva in študenti novinarstva obstajajo razlike v načinu prevajanja. Študenti prevajalstva so, zaradi svojega šolanja, primere dvoumnih časopisnih naslovov prevajali bolje kot študenti novinarstva, ki za to delo niso dobro usposobljeni. S pomočjo teorije skoposa sem dokazala, da take vrste naslovov lahko prevajamo dobesedno ali pa prosto, vendar nikoli ne smemo zanemariti bralčevega razumevanja. Tisti novinarji, ki povzemajo tuje novice in nimajo dovolj znanja o angleškem jeziku ali prevajanju, bi v takih primerih za nasvet morali prositi šolanega prevajalca, ki bi jim pomagal prepoznati in odpraviti dvoumnost.
Ključne besede: • prevajanje časopisnih naslovov, • »crash blossoms«, • »headlinese«, • »garden-path sentences«, • prevajalske metode, • teorija skoposa, • vpliv prevajanja »crash blossoms« na slovenski jezik
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 2226; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (435,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici