Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu obravnavamo prevajalska orodja, ki jih uporabljajo prevajalci v Evropskem parlamentu, jih raziskujemo in ugotavljamo, kako vplivajo na hitrost, ekonomičnost ter kakovost prevajalskega dela. Eno ključnih orodij je strojni prevajalnik eTranslation. Ta se z uporabo velikih naborov podatkov, ki temeljijo na zakonodajnih besedilih EU in parlamentarnih dokumentih, nenehno izboljšuje in posodablja. V Evropskem parlamentu, kjer razprave in zakonodajni postopki potekajo v 24-tih uradnih jezikih Evropske unije, so jezikovne tehnologije nepogrešljive pri zagotavljanju večjezične komunikacije. Prevajalci v Parlamentu uporabljajo širok nabor tehnološko naprednih prevajalskih orodij, s katerimi prispevajo k zagotavljanju učinkovitega in natančnega sporazumevanja znotraj ter zunaj parlamentarnega okolja. Kljub kakovostnemu strojnemu prevodu je bistvena vloga prevajalca, da skrbi za naknadno urejanje strojno prevedenega besedila. Slednje zajema terminološko in slogovno obdelavo, s čimer imajo sistemi strojnega prevajanja lahko težave. V delovno področje prevajalcev v Parlamentu so vključena tudi orodja za računalniško podprto prevajanje, s katerimi se povečujeta učinkovitost in doslednost prevoda. Zanimalo nas je, kako tovrstna orodja vplivajo na delo prevajalcev, saj je za Parlament značilna zahteva po kombinaciji informacijske pismenosti in mentalne prilagodljivosti, jezikovne raznolikosti, hitrosti prevajanja ter poznavanja aktualnih dogodkov. V teoretičnem delu smo opredelili vlogo prevajalca v Evropskem parlamentu, ki deluje kot medkulturni posrednik, in se osredotočili na funkcionalistični pristop v teoriji prevajanja, ki v ospredje paradigme postavlja prevajalca kot strokovnjaka ter izvedenca za določeno področje in ciljno bralstvo. Navedli smo prevajalska orodja, kot so terminološka orodja, strojno prevajanje in pomnilnik prevodov, ki so vključena v postopek prevajanja v Evropskem parlamentu ter prispevajo k učinkovitosti prevajalskega dela in koherenci besedila. V luči hitrega tehnološkega napredka na prevajalskem področju smo poleg drugih jezikovnih tehnologij, ki so na voljo prevajalcem v Evropskem parlamentu, poskušali opredeliti vlogo prevajalskega poklica v prihodnosti, saj je umetna inteligenca v zadnjem obdobju spremenila družbeni in ekonomski status prevajalca. Empirični del magistrske naloge zajema anketni vprašalnik, ki smo ga naslovili na slovenski prevajalski oddelek v Evropskem parlamentu. Z anketo smo preverili, ali prevajalci ob prevajanju zakonodajnih in nezakonodajnih besedil opravljajo tudi druge naloge, kakšne so njihove jezikovne kombinacije in kompetence, katera orodja uporabljajo in kako ta vplivajo na njihovo delo, katere druge jezikovne tehnologije uporabljajo pri svojem prevajalskem delu ter kako vidijo razvoj tovrstnega poklica v Parlamentu v prihodnje. V okviru empirične raziskave smo opravili še intervju z generalnim direktorjem generalnega direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu Valterjem Mavričem.
Ključne besede: prevajanje, prevajalska orodja, Evropski parlament, tehnologija, institucionalno prevajanje
Objavljeno v DKUM: 06.06.2024; Ogledov: 201; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,53 MB)

Opis: Vsak prevajalec si dandanes pomaga z računalniško podprtimi orodji, programi, da lahko prejme in opravi prevod za naročnika. Kljub temu da je svet že tako zelo tehnološko razvit, je pri prevodu še vedno ključen prevajalec, ki s tako imenovanim človeškim faktorjem, tako pri tehničnem kot pri literarnem prevodu, z odgovornostjo potrdi in sprejme prevod. Tehnologija danes tega še ne zmore. Z vstopom v EU se je v Sloveniji masovno odprla, poleg vseh ostalih področij, tudi potreba po prevajanju blagovnih znamk in storitev v obliki standardiziranih tehničnih besedil na področju industrijske/intelektualne lastnine. Tako je s strani EU nastal projekt NEMO, ki ga izvajajo vse članice Unije, tudi Slovenija. V diplomskem delu je omenjeni projekt opisno opredeljen in umeščen, predstavljeni so njegovi cilji. Funkcionalen vidik projekta je predstavljen z uporabo uradnega prevajalskega orodja ESTeam Translator. Vse skupaj je podkrepljeno z raziskavo, ki je vključevala ključne odgovore sodelujočih prevajalcev v projektu. Namen raziskave je ugotoviti uporabo in kakovost uporabe omenjenega orodja, oceniti uporabo pomožnih orodij pri prevajanju blagovnih znamk in storitev ter zbrati in opredeliti splošne predloge za izboljšanje procesa prevajanja. Na podlagi podatkov, pridobljenih z vprašalnikom odprtega tipa, so opredeljeni možni odgovori, le-ti so statistično obdelani in prikazani z ustrezno frekvenčno distribucijo. Rezultat je potrditev, da so pridobljeni podatki omogočili opredelitev splošnih predlogov za izboljšanje in nemoten proces prevajanja v projektu NEMO in dosežena možnost, da zastavljen model raziskave lahko služi kot referenca za izvajalce projekta pri sprejemanju sprememb, ki nudijo pot k odličnosti prevodov.
Ključne besede: prevajanje, blagovne znamke in storitve v EU, projekt NEMO, prevajalska orodja, kvaliteta in uporaba prevajalskih orodij, predlogi izboljšanja procesa prevajanja
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 1132; Prenosov: 91
Celotno besedilo (2,69 MB)

Opis: Osrednji problem pričujočega diplomskega dela je povezan z vprašanjem o smiselnosti uporabe prevajalskih orodij v praksi samostojnega prevajalca z izrazito tehničnim strokovnim področjem prevajanja. Kot je iz naloge razvidno, na smiselnost uporabe vpliva zelo veliko dejavnikov; vrsta besedila, faktor ponavljanja, računalniška znanja, poznavanje pomnilnikov prevodov, leta izkušenj itd. Svojo tezo je avtorica podprla s statističnimi podatki, ki izhajajo iz mednarodne študije o razširjenosti uporabe pomnilnikov prevodov in lastne raziskovalne naloge ter jo tudi potrdila. V diplomski nalogi je predstavljen tudi celoten proces lokalizacije in njen vedno večji pomen.
Ključne besede: računalniško podprto prevajanje, prevajalska orodja, Trados Translator's Workbench, lokalizacija, globalizacija, internacionalizacija, SWOT analiza
Objavljeno v DKUM: 11.11.2011; Ogledov: 3081; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,89 MB)