1. Poslovni načrt preusmeritve v direktno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetiji Murg : diplomsko deloPatricija Murg, 2024, diplomsko delo Opis: V raziskavi smo želeli analizirati možnost preusmeritve domače proizvodnje iz dosedanje posredne prodaje v direktno prodajo prašičjega mesa, kar je bil tudi eden izmed zastavljenih ciljev. V raziskavi smo uporabili SWOT-analizo, s katero lahko definiramo prednosti, slabosti, pomanjkljivosti in nevarnosti kmetije. Poslovni model CANVAS je bil uporabljen za primerjavo, kako kmetija posluje sedaj in kako bi poslovala ob direktni prodaji. Nadalje smo uporabili metodo kritične poti, s katero smo določili najkasnejši pričetek in konec posameznih projektnih dejavnosti za vzpostavitev dopolnilne dejavnosti na kmetiji, to je direktne prodaje prašičjega mesa. Z analizo ankete smo ugotovili, da potrošniki raje posegajo po različnih kosih svežega mesa, ki ga urbani prebivalci pogosto kupujejo na tržnici. Čeprav je ponudnikov na trgu že veliko, je kljub temu še možnost za vstop nanj, saj so kupci za kvaliteto pripravljeni plačati nekoliko več, kar bi kmetija lahko izkoristila. Iz pridobljenih podatkov smo prišli do zaključka, da je preusmeritev oziroma začetna vzpostavitev dopolnilne dejavnosti smiselna, saj se povpraševanje na direktnem trgu prašičjega mesa zvišuje, medtem ko je nabor ponudnikov relativno majhen, sploh v severovzhodnem delu Slovenije.
Ključne besede: poslovni načrt, preusmeritev prodaje, prašiči, agrarna ekonomika
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (2,63 MB) |
2. Preusmeritveni načrt za živinorejsko kmetijo Paskolo Mlasko : diplomsko deloRene Paskolo Mlasko, 2022, diplomsko delo Opis: Na vprašanja o okolijskih problematikah lahko najdemo odgovor v ekološkem kmetijstvu. Ekološko kmetijstvo s svojim sonaravnim pristopom preprečuje degenerativne procese v tleh in spodbuja obogatitev tal z organsko snovjo in mikrobiološko aktivnost. Namen diplomskega dela je narediti načrt za preusmeritev konvencionalne živinorejske kmetije s prirejo mleka v ekološko. V delu bo zajeto načrtovanje gospodarjenja na kmetiji in ekonomika preusmeritve iz konvencionalne reje v ekološko. Z metodo kalkulacij skupnih stroškov in prihodkov smo izračunali, da je ekonomski rezultat v konvencionalni prireji mleka znašal 1917,70 evra. Po opravljeni preusmeritvi rezultati kažejo, da se je finančni rezultat izboljšal in dosegel vrednost 14.521,77 evra. V okviru preusmeritve smo izdelali SWOT analizo, ki nam prikaže prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, na podlagi katerih smo v preusmeritvenem načrtu usmerjali kmetijo. To delo je iztočnica za uspešno praktično preusmeritev domače kmetije iz konvencionalne reje v ekološko.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritev, ekonomika, prireja mleka
Objavljeno v DKUM: 29.09.2022; Ogledov: 586; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,69 MB) |
3. Ekonomika preusmeritve v ekološko kmetijo - študija primeraSaša Guštin, 2021, diplomsko delo Opis: Ekološko kmetijstvo zagotavlja visokokakovostno in lokalno pridelano hrano, zato povpraševanje po ekoloških izdelkih in njihov trg rasteta hitro. V diplomskem delu smo izdelali preusmeritveni načrt za manjšo kmetijo Gerlič. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo za vsak kmetijski pridelek ocenili pomembnejše ekonomske parametre (vrednost proizvodnje, lastno ceno brez subvencij in lastno ceno s subvencijami, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti itd.). Kalkulacije so bile narejene za vsa tri obdobja pridelave na kmetiji (konvencialno obdobje, obdobje preusmeritve in obdobje ekološke pridelave). Rezultati analize so pokazali, da je preusmeritev kmetije Gerlič na meji ekonomske upravičenosti, kajti koeficient ekonomičnosti se iz 0,77 v konvencionalni pridelavi poviša na 1,02 v ekološki pridelavi – ob predpostavki vhodnih parametrov analize. Kljub temu da je pridelava na meji ekonomske upravičenosti, s pomočjo kalkulacij skupnih stroškov ugotovimo, da so koeficienti ekonomičnosti najvišji v obdobju ekološkega kmetovanja. V okviru raziskave je bila narejena SWOT analiza, kjer smo definirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za analizirano kmetijo.
Ključne besede: ekološko kmetovanje, preusmeritev, kalkulacije skupnih stroškov, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 1251; Prenosov: 159
Celotno besedilo (2,65 MB) |
4. Ekonomika preusmeritve sadjarsko vinogradniške kmetije v ekološko - študija primeraMateja Fekonja, 2020, diplomsko delo Opis: Tudi v Sloveniji je vse več ekološke pridelave ter povpraševanja po ekoloških pridelkih, zato smo v diplomskem delu izdelali preusmeritveni načrt za manjšo sadjarsko vinogradniško kmetijo Fištravec iz Slovenskih Goric. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov je bila ocenjena ekonomska upravičenost preusmeritve kmetije iz konvencionalne v ekološko. Kalkulacije so bile izdelane za vsa tri obdobja, in sicer za obdobje konvencionalne kmetije, obdobje kmetije v preusmeritvi ter obdobje kmetije po preusmeritvi, ko je kmetija ekološka. Kalkulacije skupnih stroškov so pokazale, da je preusmeritev kmetije Fištravec ekonomsko upravičena, saj se je koeficient ekonomičnosti iz 1,10 v konvencionalni pridelavi povišal na 1,51 v ekološki pridelavi.
Ključne besede: kalkulacije skupnih stroškov, preusmeritev, sadjarstvo, vinogradništvo
Objavljeno v DKUM: 04.09.2020; Ogledov: 1207; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,09 MB) |
5. Ekonomika preusmeritve kmetije v ekološko z oceno investicije v predelavoAnja Pečoler, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Z vseh pogledov pridelave hrane se vse bolj kaže ekološko kmetijstvo kot tisti način kmetovanja, ki nam bo predstavljal vir bogate, naravno pridelane hrane, sonaravno z zemljo, ki jo obdelujemo. Izdelan je preusmeritveni načrt v ekološko kmetijo za samooskrbno konvencionalno hribovsko kmetijo Lebert, ki predvideva uvedbo dopolnilne dejavnosti ob preusmeritvi. S SWOT analizo so predstavljene prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti kmetije. Z oceno ekonomskih in finančnih parametrov smo ovrednotili ekonomsko upravičenost preusmeritve in investicije. Finančni rezultat v konvencionalni pridelavi je znašal 17.801,74 € in v obdobju ekološke pridelave 25.717,34 €. Koeficient ekonomičnosti se je zvišal iz vrednosti 1,33 na 1,70, kar pomeni, da kmetija posluje ekonomično uspešnejše kot v konvencionalni pridelavi. Z oceno investicije smo analizirali peko kruha kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. Glede na oceno prodaje, dela in stroškov se investicija ob predpostavljenih parametrih analize povrne v treh letih. Ekološko kmetijstvo je torej za manjše hribovske kmetije primerna razvojna usmeritev.
Ključne besede: ekonomika, ocena investicije, pridelava žit, ekološko kmetijstvo, SWOT, preusmeritev
Objavljeno v DKUM: 18.09.2018; Ogledov: 1572; Prenosov: 316
Celotno besedilo (1,71 MB) |
6. Preusmeritev kmetije Krčovnik v ekološkoMartina Fekonja, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Pripravljen je bil načrt preusmeritve za kmetijo Krčovnik, katere poudarek je na živinorejski panogi. Kmetija Krčovnik leži v gorskem območju in redi goveje pitance, ki jih pred dopolnitvijo dveh let prodajo za predelavo mesa. Načrt pridelave na kmetiji je predstavljen v obdobju pred, med in po preusmeritvi v ekološko pridelavo. Razvit je bil tudi tehnološko-ekonomski simulacijski model, na podlagi katerega smo opravili ocene ekonomskih parametrov in analizirali ekonomsko stanje kmetije v vseh treh obdobjih kmetovanja. Z razvitim simulacijskim modelom je bilo ugotovljeno, da je finančni rezultat v času konvencionalne pridelave kmetije znašal 7.902,74 €, v obdobju preusmeritve se je zvišal na 8.140,89 €, v času ekološke pridelave pa se je ponovno povišal (10.772,79 €). Na podlagi ocene ekonomike je preusmeritev kmetije Krčovnik v ekološki način pridelave smotrna.
Ključne besede: Ekološko kmetijstvo / preusmeritev / ekonomika / živinoreja / pridelava
Objavljeno v DKUM: 27.08.2018; Ogledov: 1308; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,30 MB) |
7. KORPORACIJSKO DAVČNO NAČRTOVANJE V LUČI UKREPOV EU IN OECD ZA ZAJEZITEV EROZIJE DAVČNE OSNOVE IN PREUSMERITEV DOBIČKA V JURISDIKCIJE Z UGODNEJŠO DAVČNO ZAKONODAJORok Skuk, 2017, diplomsko delo Opis: Mednarodno davčno pravo je razvejano in kompleksno področje mednarodnega javnega prava, ki temelji na prepleteni mreži bilateralnih mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, interakcijami med nacionalnimi davčnimi sistemi in njihovim vplivom na posameznike, gospodarske subjekte in države, ki kot udeleženci nastopajo v čezmejnih gospodarskih transakcijah. Obdavčevanje gospodarskih subjektov in transakcij v mednarodnem kontekstu predstavlja velik političen in socialni problem, obenem pa sproža številna fascinantna ekonomska, politična in pravna vprašanja, na katera zaradi tehnično kompleksne in politično sporne materije ni mogoče zlahka najti odgovorov. Enega takšnih problemov predstavlja že sama meja med davčnim načrtovanjem, ki je, kot bo predstavljeno v diplomskem delu, popolnoma zakonito delovanje davčnega zavezanca, in agresivnim davčnim načrtovanjem, ki presega meje pravno dopustnega ravnanja. Pri davčnem načrtovanju gre za sistematsko organiziranje davčnih zadev na način, da bo poslovanje davčnega zavezanca teklo na finančno najučinkovitejši način, česar potencialna posledica je lahko erozija davčne osnove zavezanca in prenos dobička v jurisdikcije z nizko ali ničelno davčno stopnjo, pri čemer gre že za agresivno davčno načrtovanje. Davkoplačevalci se z namenom plačila čim nižjega davka poslužujejo raznoraznih mehanizmov in struktur davčnega načrtovanja, ki so mogoče zaradi pravnih vrzeli in neskladji v mednarodnem sistemu obdavčevanja. Problem predstavlja tudi regulacija takšnih ravnanj in krpanje praznin, ki so nastajale vse od leta 1920, ko je bil vzpostavljen takšen mednarodni davčni sistem, kot ga poznamo še danes.
Ključne besede: transparentno obdavčevanje, dvonivojsko obdavčevanje, conduit družba, base družba, hibridno neskladje, preusmeritev dolga, stalna poslovna enota, davčni dogovor, dividende, obresti, davčni odbitek, davčni odtegljaj, tuja odvisna družba
Objavljeno v DKUM: 16.08.2017; Ogledov: 1614; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,42 MB) |
8. TRANSFERNE CENE - IZZIV DAVČNE POLITIKE V EUMarko Pahor, 2016, diplomsko delo Opis: Nastanek prvih multinacionalnih družb povezujemo z obdobjem kolonializma v 16. stoletju. Družbe, kot je bila Britanska vzhodnoindijska družba, ki je bila ena prvih delniških družb na svetu, so pospešeno začele trgovati z družbami v kolonijah. V obdobju po prvi svetovni vojni so bila multinacionalna podjetja v večini industrijska podjetja in to je tudi obdobje, ko se je izoblikoval sedanji sistem obdavčitve pravnih oseb. Če je bilo takrat relativno enostavno obdavčiti takšno multinacionalno družbo po načelu obdavčitve po viru, pa je danes v obdobju intenzivno globaliziranega in digitaliziranega sveta to vse prej kot enostavno.
Če je v začetku globalizacije za države in gospodarske družbe bil največji izziv preprečiti dvojno obdavčenje, se v sedanjem času vedno bolj pojavlja težava zaradi neučinkovitega sistema obdavčitve gospodarskih družb in hkrati težnja po izgradnji davčnega sistema, ki bi zagotovil plačevanje davčne obveznosti tam, kjer dobiček dejansko nastaja.
V želji po pravični porazdelitvi davčnega prihodka med države, v katerih poslujejo povezane osebe, je bil izoblikovan sistem pravil o transfernih cenah, pri razvoju katerega je imela veliko vlogo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Oblikovala je Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave, ki jih je večina razvitih držav implementirala v svojo nacionalno zakonodajo. Temu je sledila tudi Slovenija. Prvi del diplomskega dela tako obravnava zgodovino transfernih cen, smernice OECD in ureditev transfernih cen v Sloveniji.
V EU se je problematika o obdavčitvi pravnih oseb začela obravnavati že v 60. letih prejšnjega stoletja. Z vzpostavitvijo enotnega trga je problem dvojnega obdavčevanja postal ključna ovira za njegovo nemoteno delovanje. Tako se je v 90. letih prejšnjega stoletja glavnina pozornosti delovanja EU usmerjala v odstranjevanje ovir za nemoteno delovanje enotnega trga.
Aferi »LuxLeaks« in »Panama Papers« pa sta pokazali, da mednarodni sistem obdavčevanja pravnih oseb, ki temelji na načelih, ki so bila izoblikovana v povsem drugačnih okoliščinah pred skoraj sto leti, čeprav s »korekcijami«, ni več učinkovit v sedanjih okoliščinah globalno digitaliziranega sveta, v katerem je prisotna tudi močna davčna konkurenca med državami. To je uvidela tudi EU, ki si je zastavila ambiciozne cilje v leta 2015 sprejetem Akcijskem načrtu in na tej podlagi leta 2016 predstavila paket ukrepov zoper izogibanje davkov.
Eden ključnih ukrepov je vzpostavitev sistema, ki bi temeljil na konsolidirani davčni osnovi. Sistem bo upošteval celotni prihodek večnacionalne družbe kot celote, nato pa po vnaprej znani formuli razdelil davčne prihodke med države, kjer je družba dejansko opravljala poslovne aktivnosti in dejansko ustvarjala dobiček.
Želja EU kot tudi OECD in njenega programa BEPS je torej reformirati mednarodni davčni sistem in izgraditi takšnega, ki bo izničil učinke agresivnega davčnega načrtovanja ter omogočil, da se dobiček obdavči v državi, kjer dejansko nastaja. Drugi del diplomskega dela tako obravnava transferne cene kot izziv davčne politike EU, preusmeritev dobička večnacionalnih družb v jurisdikcije z ugodnejšim davčnim okoljem, finančne učinke takšnih ravnanj na proračune držav članic, predstavlja pa tudi sheme agresivnega davčnega načrtovanja in ukrepe EU za preprečitev erozije davčne osnove in preusmeritve dobička.
Ključne besede: transferne cene, povezane osebe, večnacionalne družbe, davčna politika EU, agresivno davčno načrtovanje, erozija davčne osnove, preusmeritev dobička, OECD, BEPS, ukrepi proti izogibanju davkov
Objavljeno v DKUM: 21.07.2016; Ogledov: 2148; Prenosov: 258
Celotno besedilo (3,30 MB) |
9. |
10. |
