| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Multivariatna statistična analiza pretovora severnojadranskih pristanišč
Jerneja Mašera, 2014, magistrsko delo/naloga

Opis: Pristanišča severnega Jadrana so bila zaradi geoprometne lege pogosto raziskovana, vendar raziskav povezanih z vplivom gospodarstva na njihovo razvitost ni mogoče zaslediti. Povezano s tem je bil glavni namen raziskave ugotoviti vpliv eksogenih spremenljivk štirih določenih področij, ki so jih predstavljali makroekonomski kazalniki na kontejnerski pretovor koprskega, tržaškega in beneškega pristanišča. Multivariatna statistična analiza je bila narejena z uporabo dveh analiz – z analizo glavnih komponent in faktorsko analizo, pri čemer rezultati kažejo na močno povezanosti vseh eksogenih spremenljivk. Z analizo glavnih komponent smo pridobili šest glavnih komponent, z izvedbo faktorske analize pa sedem faktorjev, pri čemer so nove spremenljivke med seboj neodvisne. Te spremenljivke so bile nato uporabljene v multipli linearni regresiji kot neodvisne spremenljivke, z namenom ugotavljanja njihovega vpliva na kontejnerski pretovor pristanišč. Kazalniki regresijske analize so pokazali močan vpliv neodvisnih spremenljivk na kontejnerski pretovor pristanišč, pri čemer lahko v primeru koprskega in tržaškega pristanišča govorimo o bistveno močnejši medsebojni odvisnosti kot v primeru pristanišča Benetke. Pridobljeni rezultati so pokazatelj močne povezanosti pretovora severnojadranskih pristanišč z gospodarstvom področij, v katerih se le-ta nahajajo, in zalednih področij. Menimo, da pridobljeni rezultati predstavljajo referenčno točko nadaljnjih statističnih analiz, povezanih z napovedovanjem pretovora.
Ključne besede: analiza glavnih komponent, faktorska analiza, linearna regresija, makroekonomski kazalniki, pretovor kontejnerjev, severnojadranska pristanišča
Objavljeno: 17.11.2014; Ogledov: 1508; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (6,67 MB)

2.
POMORSKI KONTEJNERSKI TRANSPORT V SEVERNOJADRANSKIH LUKAH
Mihaela Fras, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Razvoj transportne tehnologije stremi k oblikovanju večjih tovornih enot in unitiziranju tovora, kar prinaša racionalizacijo transportnega procesa. Unitiziranje je poenotenje tovora z uporabo standardnih transportnih in manipulacijskih enot (kontejnerjev in palet) (Ogorelc 2004, 77). Pomorski kontejnerski transport igra pomembno vlogo v svetovni trgovini. Cilji kontejnerizacije so: • Združevanje kosovnega tovora v večje transportne enote, ki omogočajo transport od »vrat do vrat« (brez razformiranja tovora). • Varna, hitra in racionalna manipulacija in transport tovora. • Optimizacija izkoristka transportne infrastrukture in suprastrukture. • Povečanje tehničnih, tehnoloških in ekonomskih učinkov pri izvajanju transportnih storitev. Najpomembnejše ugotovitve diplomske naloge so: • Severnojadranske luke imajo dober geografski položaj, vendar manj razvito zaledno transportno infrastrukturo. • Pretovor kontejnerjev v vseh izbranih lukah narašča, upad je le v letu 2009, zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti. • Luka Koper je leta 2010 v pretovoru kontejnerjev prevzela vodilno mesto med severnojadranskimi lukami. • Zmanjšana gospodarska aktivnost je v letu 2009 nekoliko bolj prizadela velike severnoevropske luke. • V opazovanem obdobju (od 2005 do 2010) je skupni pretovor severnojadranskih luk v primerjavi s severnoevropskimi hitreje naraščal.
Ključne besede: Ključne besede: kontejnerizacija, kontejnerske ladje, pomorski kontejnerski transport, pretovor kontejnerjev v severnojadranskih lukah, pretovor kontejnerjev v Luki Koper.
Objavljeno: 25.01.2012; Ogledov: 2251; Prenosov: 441
.pdf Celotno besedilo (551,85 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici