| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 262
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ureditev prestopov športnikov in druge aktualne dileme športnega prava : magistrsko delo
Valentina Škalič Müller, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja aktualne dileme športnega prava in dileme prestopov športnikov, s poudarkom na prestopih poklicnih nogometnih igralcev. S predstavitvijo razmerja med pravom in športom se spozna, da pravo posega tudi na področje športa. Pravna pravila, ki urejajo šport, se delijo v tri skupine. Prva skupina vključuje državna in naddržavna pravila, ki posredno posegajo na področje športa, druga skupina zajema specifična pravila, ki se nanašajo izključno na šport, tretja skupina pa obsega avtonomna pravila športnih organizacij. Športne organizacije delujejo z določeno stopnjo avtonomije, vendar so hkrati vezane na kriterije in okvirje, ki jih vzpostavljajo državna pravila in pravo Evropske unije. Evropska unija je ena od deležnikov, ki se v vedno večji meri vključuje v športno področje. Njene institucije in organi so izdali številne delovne načrte in priporočila, kako naj države članice aktivno sodelujejo v športu in izvajajo športno politiko. Skozi sodno prakso Sodišča Evropske unije se krepi vloga športa v pravnem sistemu Evropske unije. V šport posegajo predvsem pravila notranjega trga Evropske unije, ki zadevajo zlasti problematiko prestopov športnikov. Kot delavci imajo poklicni športniki možnost svobodne izbire, s katerim delodajalcem bodo sklenili pogodbo o zaposlitvi – v tem primeru so delodajalci športni klubi. Vendar se kljub tej svobodi pogosto srečujejo z ovirami in omejitvami, ki jim onemogočajo ali otežujejo prosto prestopanje med klubi. To predstavlja izzive pri uresničevanju prostega gibanja delavcev v luči prava Evropske unije. Največja pozornost se pri prestopu športnikov namenja v športni panogi nogomet. Nogomet kot novodobna gospodarska veja industrije predstavlja vrhunski profesionalni šport. Posledično je njegov status vplival na ustanovitev pomembne mednarodne nogometne organizacije FIFA, ki ima vpliv na celotno ureditev nogometa, tako s športnega kot tudi pravnega vidika. FIFA je društvo, urejeno po švicarskem pravu, ki skrbi za razvoj nogometa po svetu in ima svoje organe, svoje predpise in svoja pravna pravila. Razdeljeno je na konfederacije, ki se nadalje delijo na nacionalne nogometne zveze. Kljub relativni samostojnosti ima FIFA pravilnik, ki sistematično ureja problematiko mednarodnih prestopov poklicnih igralcev iz kluba ene države v klub druge države. Prestopi sodijo med kompleksne procese, ki vključujejo različne udeležence in v Evropski uniji pogosto predstavljajo problem zaradi morebitnih kršitev notranjega prava Evropske unije. Zaradi specifične narave športa se mora tudi reševanje športnih sporov prilagoditi posebnostim iz področja športa. S tem namenom je bilo ustanovljeno Arbitražno sodišče za šport – CAS.
Ključne besede: športno pravo, prestopi športnikov, FIFA, Arbitražno sodišče za šport, CAS, nogometni igralci, prestopi nogometnih igralcev, prost pretok delavcev, notranji trg
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 257; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

2.
Pristojnosti evropske unije za sprejem pravnih predpisov na področju medijske svobode : magistrsko delo
Marina Hustić, 2023, magistrsko delo

Opis: Medijska svoboda kot del pravice do svobode izražanja ima pomembno vlogo v demokratičnih družbah, kakršne so EU in njene države članice. Pomembnost ustrezne ureditve zadevnega področja je v današnjem času vse večja, kar so prepoznali tudi glavni akterji politike EU. Glavno vprašanje, ki ga obravnava magistrska naloga, je, ali in v kakšnem obsegu ima EU pristojnosti za sprejem predpisov na področju medijske svobode. Pregled določb Pogodb hitro pokaže, da EU nima izrecnih pristojnosti na področju svobode medijev. Kljub temu je zaradi kompleksne narave medijev in njihovega stika z različnimi področji prava EU ter skladno z načelom implicitnih (domnevanih) pristojnosti mogoče pristojnosti EU na tem področju črpati iz določb Pogodb o prostem pretoku blaga in storitev, svobodi ustanavljanja, državljanstvu EU, volilni pravici, konkurenčnem pravu in državnih pomočeh ter izobraževanju in kulturi. Obravnavane pravne podlage za sprejem predpisov so v magistrski nalogi konkretizirane s pregledom obstoječe medijske zakonodaje EU in predloga Evropskega akta o svobodi medijev ter pravnih podlag za njihovo sprejetje. Poudarek v magistrski nalogi ni le na pristojnost EU pri zagotavljanju in varovanju medijske svobode, temveč tudi v primeru njenega omejevanja. V določenih primerih lahko pretirana svoboda medijev pomeni kršitev temeljnih pravic in svoboščin drugih. Podlaga za omejevanje svobode medijev s strani institucij EU so pravila o skupni zunanji in varnostni politiki EU, kar je v zaključnem delu konkretizirano z analizo konkretnega primera, odmevne sodbe Splošnega sodišča v zadevi RT France. Zaključno delo se naposled dotakne možnosti širitve pristojnosti EU na področju medijske svobode in pluralizma v prihodnosti.
Ključne besede: medijska svoboda, svoboda govora, prosti pretok storitev, človekove pravice, implicitne pristojnosti
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 389; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (538,84 KB)

3.
Brezkontaktno določanje hitrosti toka vodotokov s pomočjo mobilnih aplikacij : diplomsko delo
Timotej Trstenjak, 2023, diplomsko delo

Opis: V poletnih mesecih je pregreto ozračje eden glavnih vzrokov za nastanek številnih krajevnih neviht, neurij, debele toče in velike količine dežja v zelo kratkih časovnih obdobjih. Številni vodotoki – potoki in reke – takrat prestopijo svoje struge in poplavljajo ob svojih bregovih. Takrat tam velika količina vode povzroča poškodbe na infrastrukturi ali celo odnaša mostove, zaliva bližnje hiše, uničuje ceste, kmetijska polja itd. Da bi preprečili strahove in dolgotrajne sanacije, vodotoke opremljamo z različnimi merilniki in senzorji, ki nam odčitavajo pomembne podatke, kot so hitrost toka, pretok, nivo vodostaja in temperatura, kar pa je včasih premalo. V delu preverjamo, ali je na takšnih mestih lahko prisoten mobilni telefon, preko katerega bi lahko oseba s pomočjo aplikacije hitro odčitala hitrost toka ali pretok. S terenskim delom smo se skušali naučiti delovanja aplikacij za mobilne telefone in razbiranja njihovih podatkov ter preverili, v kakšni meri so dobljeni podatki zanesljivi in uporabni za nadaljnjo obdelavo. Opisujemo aplikacije, rezultate pa primerjamo s standardno merilno opremo. Rezultati so pokazali, da aplikacija Discharge že ponuja zadovoljive rezultate in sofisticiran prenos podatkov na druge naprave. Po izvedenih meritvah smo ugotovili, da je sicer cenovno ugodno rešitev še treba dodelati na nekaterih področjih. Merilno mesto in sama izvedba meritev na tak način sta lahko zamudna, za laika lahko hitro pride do manj natančnih informacij. Vseeno bi tak način merjenja že lahko uporabile zainteresirane skupine in organizacije, manj verjetno v namene ozaveščanja.
Ključne besede: mobilne aplikacije, vodotoki, določanje hitrosti toka vodotokov, poplave, pretok
Objavljeno v DKUM: 21.03.2023; Ogledov: 542; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (8,16 MB)

4.
Brezkontaktno določanje hitrosti toka vodotokov s pomočjo programske opreme Fudaa-LSPIV : diplomsko delo
Žiga Korotaj, 2022, diplomsko delo

Opis: Določitev pretoka vode na nekem vodotoku je v gradbeništvu zelo pomemben postopek, saj nam izhodni podatki pri takih meritvah predstavljajo ključni parameter za dimenzioniranje vodnih objektov, ocenitev škode po poplavah in možnost uporabe vodotoka za pridobitev tehnološke vode v primeru gradnje objektov. V večini primerov ga pridobimo s pomočjo stalnih merilnikov, ki so nameščeni na skrbno izbranih mestih, katera nad dajejo verodostojne vrednosti. V primerih, ko na območju ni nameščenih takih naprav, se poslužujemo uporabi prenosnih merilnikov pretoka, ko pa to ni mogoče, bodisi zaradi težko dostopnega terena ali poplavljenega območja pa uporabimo metodo brezkontaktnega določanja pretoka, ki je podrobno opisan v diplomski nalogi.
Ključne besede: fudaa-lspiv, Brezkontaktno določanje hitrosti, LSPIV, PIV, Hitrost vodotoka, Pretok rek, Hitrost površine vode
Objavljeno v DKUM: 07.12.2022; Ogledov: 483; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (5,33 MB)

5.
Razvoj odpraševalnega sistema za cnc rezkalni stroj : diplomsko delo
Marcel Huič, 2022, diplomsko delo

Opis: Odpraševalni sistem ni nujna investicija, saj imamo lahko tudi sesalec, s katerim odpadni material posesamo in izpraznimo vrečko. Ampak po mojem mnenju se splača investirati v odpraševalni sistem, saj ga lahko pritrdimo na CNC-rezkalni stroj in lahko odstranjuje odvečni material med delovanjem stroja, kar nam posledično prihrani čas čiščenja in nam tudi ustvari čisto okolje. Odpraševalni sistem mora biti pravilno dimenzioniran glede na vrsto materiala (les, kovina), težo in velikost delcev, velikost prostora in tudi glede na obsežnost obdelovalnih strojev. Pomembna sta oblika odpraševalnega sistema, s katero omogočimo učinkovitost odstranjevanja odpadnih delcev, in tudi filter, ki je najpomembnejši element za odstranjevanje finih delcev, torej prahu, ki ga sploh več ne vidimo s prostim očesom, ampak se nam vseeno lahko nabira v pljučih ob vdihovanju ter povzroči zelo resne poškodbe in bolezni, če nimamo nameščenega pravilnega filtra.
Ključne besede: odpraševalni sistem, odpadni delci, varjenje, ciklon, zračni pretok
Objavljeno v DKUM: 01.06.2022; Ogledov: 440; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

6.
Merjenje pretoka vode s pomočjo razvojne plošče Arduino
Matija Kodrič, 2021, diplomsko delo

Opis: V starejših stanovanjskih zgradbah merijo porabo toplotne energije z uporabo delilnikov toplotne energije. S pomočjo odčitanih podatkov distributerji toplotne energije preračunajo porabo in izstavijo račun za porabo toplotne energije, ki zaradi nenatančnih podatkov ni ustrezen. Namen diplomskega dela je najti ustrezen način za merjenje porabe toplotne energije in posledično zamenjati delilnike z natančnejšimi napravami. V diplomskem delu smo testirali pretočne senzorje in ugotovili, da so za namen merjenja pretoka vode natančni, vendar ne dovolj. Ugotovili smo tudi, da je v praksi cenovno bolj smotrno in enostavneje uporabljati delilnike toplote.
Ključne besede: pretok vode, merjenje, Arduino
Objavljeno v DKUM: 03.12.2021; Ogledov: 839; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

7.
Dinamična termografija in odziv kože na nenadno termično spremembo : diplomsko delo
Martin Petrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja izvedbo dinamične termografije za kožo oz. eksperimentalno merjenje segrevanja kože po hlajenju, z namenom pridobitve termičnega odziva s pomočjo termo kamere. Hlajenje je potekalo s tremi po debelini različnimi ploščicami in različnimi časi hlajenja, kjer je bil za bolj izrazit odziv kože bolj primeren prav daljši čas hlajenja, kot pa sama debelina ploščice. Na podlagi dinamike segrevanja smo preko meritev in rezultatov, ki smo jih pridobili z numeričnim modelom, skušali določiti vrednosti parametrov za perfuzisjki pretok krvi in termoregulacijski koeficient, ki odločilno vplivata na potek samega segrevanja oz. sta zelo pomembna iz stališča diagnostike kožnih bolezni. Ob primerjavi rezultatov smo ugotovili, da lahko prek samih eksperimentalnih meritev določimo oba parametra, in sicer za naš primer smo določili, da perfuzijski pretok za kožo znaša 0,0015 s^(-1), termoregulacijski koeficient pa 1,5.
Ključne besede: dinamična termografija, eksperiment, hlajenje, koža, numerična simulacija, Pennesov model, perfuzijski pretok krvi, termo kamera, termoregulacijski koeficient
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 922; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

8.
Prepoved diskriminacije pri uveljavljanju pravice do zaposlitve na notranjem trgu EU
Anja Kozar, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Prepoved diskriminacije pri uveljavljanju pravice do zaposlitve na notranjem trgu EU obravnava pravice delavcev zaposlenih v tujini. Temeljna svoboščina prostega pretoka oseb zagotavlja posameznikom neomejeno iskanje in sprejetje zaposlitve v kateri koli državi članici. Ta pravica omogoča tudi priključitev družinskih članov v izbrani državi. Zaposlitev v tujini ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled, saj je potrebno poznati postopke prihoda v izbrano državo, svoje pravice in obveznosti, ki se nanašajo tako na iskalce zaposlitve kot na zaposlene. Vsem delavcem se zagotavlja enaka obravnava pri zaposlovanju ter izvajanju dela, ne glede na to, v kateri državi članici so zaposleni. Prepoved diskriminacije pri zaposlovanju zahteva enakopravno dodeljevanje vseh pravic in pomoči, tako finančnih kot nefinančnih, zaposlenim in njihovim družinskim članom. Problem, ki se v praksi pojavlja je nepoznavanje vseh pripadajočih pravic pri zaposlovanju ter nepoznavanja pojma diskriminacija oz. neprepoznavanje njenih oblik s strani zaposlenih v tujini. Ne glede na prepoved diskriminacije pri zaposlovanju se ta v praksi vseeno pojavlja. Pojavlja se tudi izkoriščanje delavcev iz manj razvitih držav, postavljanje nesprejemljivih pogojev pri zaposlovanju žensk, prepoved izpovedovanja določene vere. Nekateri delavci diskriminacije zavestno ne prijavijo, saj v tem ne vidijo rešitve problema, nekateri se bojijo za svojo zaposlitev, nekateri pa je ne opazijo. Pomemben vidik je tudi obdavčitev prejetega dohodka iz naslova zaposlitve. Zaposleni v tujini so pogosto zavezani za plačilo davka v domači in gostujoči državi. Države članice so tako v izogib dvojnemu obdavčenju sprejele in podpisale medsebojne pogodbe in konvencije.
Ključne besede: Prepoved diskriminacije, zaposlovanje, prosti pretok delavcev, pravice, družinski člani, dohodek
Objavljeno v DKUM: 01.10.2020; Ogledov: 927; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (533,28 KB)

9.
Razvoj matematičnih modelov v eksplicitni obliki za načrtovanje in analizo sinhronskih strojev s trajnimi magneti in aksialnim magnetnim pretokom
Franjo Pranjić, 2019, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predlagana metodologija ta načrtovanje sinhronskih strojev s trajnimi magneti in aksialnim magnetnim pretokom (SSTMAMP) brez feromagnetnega jedra statorja in z dvojnim zunanjim rotorjem. Metodologija načrtovanja temelji na razvitem modelu za izračun aksialne komponente gostote magnetnega pretoka v sredini statorja z obojestranski zračno režo oz. na sredini razdalje med nasproti ležečimi trajnimi magneti. Vrednosti aksialne komponente gostote magnetnega pretoka v sredini statorja z obojestranski zračno režo pri različnih geometrijskih parametrih predstavljajo vhodne podatke za razvoj matematičnega modela v eksplicitni obliki. Sami vhodni podatki so izračunani s pomočjo poenostavljene metode končnih elementov (MKE), kar pomeni, da so izračuni opravljeni 3D izračuni modela, ki ima namesto statorja samo zrak. Takšna poenostavitev je možna zaradi podobne vrednosti permeabilnosti zraka in bakra. Pri samem poenostavljenem izračunu s pomočjo MKE se aksialna komponenta gostote magnetnega pretoka analizira po črti, ki poteka skozi težišči nasproti ležečih trajnih magnetov ter skozi oba rotorska diska. Vrednost aksialne komponente na sredini razdalje med trajnimi magneti je izbrana za vhodni podatek, saj le-ta predstavlja najnižjo vrednost. Nabor vhodnih podatkov je sestavljen iz vrednosti aksialne komponente magnetnega pretoka na sredini razdalje med trajnimi magneti pri različnih debelina statorja, rotorskih diskov in trajnih magnetov. Takšni vhodni podatki omogočajo razvitemu matematičnemu modelu upoštevanje nelinearnosti materialov. Matematični model je razvit s pomočjo aproksimacije, in sicer s pomočjo metode najmanjših kvadratov, ki se je izkazala za najustreznejšo metodo. Predstavljene izvedbe SSTMAMP, numerične in analitične metode za izračun porazdelitve magnetnega pretoka, postopek za določitev matematičnih modelov v eksplicitni obliki za določitev vrednosti gostote magnetnega pretoka v sredini statorja z obojestransko zračno režo, postopek za določitev karakteristik SSTMAMP, načrtovanje in analiza SSTMAMP brez feromagnetnega jedra statorja in z dvojnim zunanjim rotorjem ter eksperimentalna potrditev karakteristik.
Ključne besede: Aksialni magnetni pretok, Analiza, Brez feromagnetnega jedra, Eksplicitna oblika, Matematični modeli, Metoda končnih elementov, Načrtovanje, Razvoj, Sinhronski stroj, Trajni magneti
Objavljeno v DKUM: 23.12.2019; Ogledov: 2173; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (5,13 MB)

10.
Javni red kot izjema pri prostem pretoku kapitala : magistrsko delo
Metka Mokotar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava javni red kot eno izmed izjem pri prostem pretoku kapitala. Pretok kapitala je bil v okviru EU v primerjavi z ostalimi svoboščinami notranjega trga liberaliziran razmeroma pozno, t. j. leta 1988 z Direktivo 88/361/EGS, kot svoboščina pa je bil opredeljen z Maastrichtsko pogodbo iz leta 1993. Prosti pretok kapitala ni le najmlajša, temveč tudi najširša svoboščina, saj se navezuje tudi na pretok kapitala med državami članicami in tretjimi državi. Pretok kapitala v smislu prava EU obsega čezmejne finančne transferje z investicijsko naravo. 63. člen PDEU kot osrednja določba glede prostega pretoka kapitala določa splošno prepoved omejevanja pretoka kapitala – prepovedani so diskriminatorni omejevalni ukrepi in nediskriminatorni ukrepi z odvračevalnim učinkom. V magistrskem delu izpostavljam, da nobena izmed svoboščin notranjega trga EU ni absolutna. PDEU državam članicam dopušča sprejemanje ukrepov, ki zaradi varovanja nacionalnih interesov omejujejo svoboščine. Izjeme je potrebno razlagati ozko, upoštevaje načelo sorazmernosti kot eno izmed temeljnih načel prava EU. Osrednji člen, ki določa specifične izjeme na področju prostega pretoka kapitala, je 65. člen PDEU. Ta med drugim v točki (b) svojega prvega odstavka določa, da lahko države članice sprejmejo ukrepe, ki so upravičeni zaradi javnega reda ali javne varnosti. V nalogi ugotavljam, da je javni red v osnovi pojem nacionalnega prava, katerega namen je varovanje temeljnih pravnih in družbenih vrednot, vendar so zaradi članstva v EU javni redi vseh držav članic skupni vsaj v delu, ki ga imenujemo evropski javni red, ki predstavlja del nacionalnega javnega reda. Ugotavljam tudi, da je Sodišče omejitve pri uporabi javnega reda kot izjeme pri prostem pretoku kapitala mutatis mutandis prevzelo iz sodne prakse s področja ostalih svoboščin. Ugotavljam, da zaradi široke razlage pojma »kapital« v okviru prava EU, sodna praksa posega na številna področja. Prelomna zadeva na tem področju je zadeva C-54/99, Église de scientologie, v kateri je Sodišče odločilo, da je javni red kot izjemo potrebno razlagati restriktivno, da je javni red kot izjema utemeljen le v primeru obstoja resnične in dovolj resne nevarnosti za temeljne družbene interese, da javni red kot izjema nikoli ne sme zasledovati gospodarskih ciljev, da morajo posameznikom biti na razpolago pravna sredstva ter da mora ukrep, utemeljen iz razloga javnega reda, biti sorazmeren. Test sorazmernosti je nadgradilo še s kriterijem pravne varnosti. Sodišče je z odločbo v zadevi Église de scientologie močno omejilo pojem javnega reda. Izpostavljam, da so ena izmed oblik pretoka kapitala naložbe v nepremičnine, vključno s pravico do pridobitve, uporabe ali odsvojitve kmetijskih zemljišč. S problematiko omejevanja pridobivanja kmetijskih zemljišč se je Sodišče soočilo v zadevi C-452/01, Ospelt, nedavno pa tudi v zadevi C-235/17, Komisija proti Madžarski. Iz analize problematike izhaja, da nekateri ključni vidiki kmetijske politike predstavljajo del javnega reda posameznih držav. Ugotavljam tudi, da sta v času krize evrskega območja sta Ciper in Grčija sprejela omejevalne ukrepe, s katerimi je bil vzpostavljen nadzor kapitala, ki sam po sebi predstavlja resno kršitev načela prostega pretoka kapitala, vendar je Komisija smatrala, da so bilu ukrepi utemeljeni iz razloga varovanja javnega reda in iz nujnih razlogov v splošnem interesu. V magistrski nalogi ugotavljam, da je javni red avtonomen pojem prava EU, ki ga Sodišče razlaga ozko. Pristop k javnemu redu kot izjemi je še dodatno zaostrilo s svojo odločbo v zadevi Église de scientologie. Ugotavljam, da so omejitve, ki jih je Sodišče postavilo državam članicam glede uporabe javnega reda kot izjeme, zelo stroge. Zaskrbljujoče je zlasti pretirano omejevanje držav članic pri določanju vsebine njihovega javnega reda v kontekstu prava EU, pri čemer se zdi, da Sodišče pozablja, da vsebina javnega reda v prvi vrsti predstavlja nacionalno vprašanje.
Ključne besede: pretok kapitala, kapital, javni red, javni red kot izjema, evropski javni red, svoboščine notranjega trga EU, notranji trg EU, 63. člen PDEU, 65. člen PDEU, Église de scientologie, pridobivanje kmetijskih zemljišč EU, Ospelt, kapitalski nadzor
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1290; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

Iskanje izvedeno v 1.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici