| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Obravnava mladoletnih prestopnikov na Finskem
Luka Modic, 2021, diplomsko delo

Opis: Stopnja zapiranja na Finskem je bila dolga leta višja kot v sosednjih skandinavskih državah (t.j., Švedska, Norveška, Danska, Islandija). V teh državah je prevladoval sistem »države blaginje«, ki ni zagotavljal le visoke stopnje socialne varnosti vsem državljanom, temveč je vplival tudi na permisivnost v kaznovanju, ki se je odražala v najnižjih stopnjah zapiranja v Evropi. V diplomskem delu se osredotočamo na obravnavo mladoletnih prestopnikov na Finskem. Mladoletniki so v fazi odraščanja, v kateri posamezniki najpogosteje začenjajo s kriminalnimi karierami. Posledično je pomembno, da mladoletnike kaznujemo na način, ki preprečuje nadaljnjo kriminalnost in omogoča uspešno resocializacijo. Med mladoletniki na Finskem prevladuje premoženjska kriminaliteta in kriminaliteta, povezana s prepovedanimi drogami. Poglobljen pregled literature je pokazal, da je deviantnih vse manj mladoletnikov, hkrati pa so deviantni mladoletniki odgovorni za vse več kaznivih dejanj. Finska je s specifičnimi ukrepi v celotnem kazenskem pravosodju zmanjšala stopnje zapiranja odraslih prestopnikov kot tudi mladoletnikov in se pridružila družini skandinavskih držav, za katere so značilne nizke stopnje zapiranja in permisivno kaznovanje. Zaporne kazni za mladoletnike so v večji meri nadomestili v skupnost usmerjene kazenske sankcije. Kljub učinkovitosti tovrstnih sankcij pa se pojavlja problem problematičnih mladoletnikov – povratnikov, saj v skupnost usmerjene kazenske sankcije nanje nimajo učinka.
Ključne besede: mladoletno prestopništvo, zapori, Finska, diplomske naloge
Objavljeno: 21.09.2021; Ogledov: 122; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (529,49 KB)

2.
Mladoletniško prestopništvo na območju PU Murska Sobota
Nuša Cipot, 2018, magistrsko delo

Opis: Že od nekdaj se strokovnjaki na tem področju ukvarjajo z mladoletniškim prestopništvom. Sprva so ta pojem zajemali kot celoto, govorili na splošno o tej temi, kasneje, v zdajšnjem času pa so se osredotočili na posamezne dele mladoletniškega prestopništva. Na primer: nekateri raziskovalci se bolj posvetijo drogam in mladim, spet drugi nasilju nad starši, tretji najhujšim kaznivim dejanjem. Naše magistrsko delo zajema predvsem mladoletniško prestopništvo kot celoto. Sprva smo obravnavali omenjeni pojem skozi že obstoječe teorije in različne definicije. V nadaljevanju opisujemo temeljne pojme, povezane z mladoletniškim prestopništvom, kot so prekrški in kazniva dejanja, ki jih kasneje povezujemo tudi z vzgojnimi ukrepi in sankcijami. Pozornost smo namenili tudi dejavnikom, ki vplivajo na nastanek mladoletniškega prestopništva, in medinstitucionalnim sodelovanjem. Raziskovalni del tega magistrskega dela je namenjen analizi stanja o številu prekrškov in kaznivih dejanj zgolj na območju PU Murska Sobota, zajeli smo obdobje od leta 2006 do leta 2017. V nadaljevanju smo kot povezavo s kaznivimi dejanji analizirali tudi izrečene vzgojne ukrepe ter vrsto kaznivega dejanja mladoletnikov na tem območju. Za lažje razumevanje smo na koncu analizirali tudi dva primera kaznivega dejanja mladoletnikov. Tekom celotnega magistrskega dela smo vključevali intervjuja, ki smo ju opravili s strokovno delavko Centra za socialno delo Murska Sobota in višjo sodnico Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki je tudi sodnica za mladoletnike. Tako bomo na podlagi te raziskave preverjali štiri zastavljene hipoteze, s katerimi bomo kasneje lažje razumeli pomen mladoletniškega prestopništva na tem območju.
Ključne besede: mladoletniško prestopništvo, prekrški, kazniva dejanja, vzgojni ukrepi, PU Murska Sobota, magistrska dela
Objavljeno: 04.05.2018; Ogledov: 974; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (712,81 KB)

3.
Kazenska odgovornost in kazenski postopek proti mladoletnim storilcem - primerjalno z ZDA
Jerneja Čučnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Mladoletniki so kot vitalni del naše družbe neločljivo povezani tudi s kazenskim pravom. Že od nekdaj so ljudje verjeli, da mladoletni storilci kaznivih dejanj ne morejo biti obravnavani enako kakor polnoletni storilci. Skozi zgodovinski razvoj se je njihova kazenskopravna obravnava bolj ali manj enačila s polnoletnimi osebami, a je na koncu 20. stoletja vpliv preostalih znanosti, ki se ukvarjajo s človekom, le pomembno vplival, da se je ta veja kazenskega prava dokončno odcepila in zaživela svoje življenje. Še posebej velik vpliv na to je imel razvoj otroške psihologije, kjer je predmet preučevanja mladoletnikova osebnost. Posebne obravnave mladoletnih storilcev ne terjajo le razlogi moralnosti in pravičnosti, ampak tudi razlog posebnih fizioloških in psiholoških značilnosti mladoletnikov. V pričujočem magistrskem delu sem preučila slovensko in ameriško pozitivno kazenskopravno ureditev mladoletniškega kazenskega prava in ju medsebojno primerjala. Tako sem izluščila pomanjkljivosti in prednosti vsakega izmed pravnih sistemov in bralca opozorila na razlike in razhajanja med njima. Osredotočila sem se na tri sklope mladoletniškega kazenskega prava, ki sem jih skozi celotno delo smiselno in logično predstavila bralcu. In sicer sem v prvem poglavju bralca teoretično uvedla v predmet raziskave predmetnega magistrskega dela, predstavila sem mu uporabljene metode raziskovanja ter zastavljene cilje in hipoteze. V drugem poglavju sem obravnavala sam pojem mladoletniškega kazenskega prava, kjer sem bralcu med drugim predstavila temeljne značilnosti in karakteristike, da lahko razume koncept mladoletniškega kazenskega prava, njegov namen in normativno ureditev v pravnem sistemu. Nato sem bralca popeljala še skozi zgodovinski razvoj mladoletniškega kazenskega prava na kontinentu in v anglosaksonskem pravnem redu in mu predstavila modele kazenskega mladoletniškega prava, ki so se izoblikovali. Bralcu sem konkretneje predstavila razvoj mladoletniškega kazenskega prava v Sloveniji. V tretjem poglavju, ki nosi naslov Kazenska odgovornost, sem bralca sprva seznanila s samim pojmom kazenske odgovornosti na sploh in sem ga šele nato uvedla v pojem kazenske odgovornosti v luči mladoletniškega prestopništva, saj pojma ne nosita popolnoma enake vsebine. V tem poglavju sem se osredotočila na pomen starostnih mej in določitev le-teh. Najprej sem bralca spoznala s slovensko pravno ureditvijo, nato še z bolj strogo in kaznovalno usmerjeno ameriško pravno ureditvijo in specifikami, ki jih poznajo. Naslednje poglavje nosi naslov Kazenski postopek, kjer se bralec podrobneje seznani s posebnostim kazenskega postopka proti mladoletnim storilcem napram rednemu kazenskemu postopku in fazami le-tega. Predstavljene so možnosti za neformalen kazenski pregon, ki ga pozna slovenska kazenska zakonodaja. Primerjalno-pravno je prikazan še ameriški pravni sistem, njegove posebnosti in faze kazenskega postopka proti mladoletnikom. Magistrsko delo sem zaključila s poglavjem, v katerem sem bralcu predstavila nekatere sodne odločbe Vrhovnega sodišča ZDA, ki so korenito vplivale na mladoletniško kazensko pravo in varovanje mladoletnikov kot družbene skupine, ki ni popolnoma zrela in ima določene pomanjkljivosti na področjih razmišljanja, presojanja in nadzora svojih impulzov.
Ključne besede: mladoletniško kazensko pravo, mladoletniško prestopništvo, mladoletni storilec, kazenska odgovornost mladoletnika, statusni delikti, transfer pristojnosti, kazenski postopek proti mladoletnim storilcem
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 990; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (775,70 KB)

4.
Vodenje pogovora z mladostnikom
Slađana Sojer, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam teoretični in empirični del naloge z opravljenimi informativnimi intervjuji. Teorija temelji na opredelitvi pojmov mladostništva, mladostniškega prestopništva, zakonodaji, vzgojnih ukrepih in kazni za mladoletne kršitelje. Osrednji del se nanaša na vodenje pogovora z mladostniki in je v povezavi z empiričnim delom, kjer lahko na podlagi intervjujev s strokovnjaki s področja dela z mladostniki nalogo strokovno in argumentirano zaključim. Odgovori strokovnjakov in njihove delovne izkušnje so pripomogli k razumevanju teorije. Ugotavljam, da je pri pisanju zaključnega dela najpomembnejši raziskovalni del, kjer predstavim vse elemente pogovora s poudarkom na metodah individualno zastavljenega pogovora. V uvodu opredelim temeljne pojme, namen in cilj diplomskega dela. Oblikujem domnevi, ki jih skozi zaključno nalogo razvijam, ter razpravljam, kako razvojne značilnosti vplivajo na pogovor, in kako pogovor prilagoditi mladostnikovim potrebam oziroma ga dodatno izboljšati. Namen diplomske naloge je preučiti vplive osebnostnih značilnosti na komunikacijo. Kako komunikacijo, ki je ključna v preiskavah, izboljšati, pa naj bo govorna, pisna ali zgolj telesna. Nazorno predstavim pojav mladostniškega prestopništva in del psihologije, ki obravnava čustva, vedenje in osebnost, ki so bistvena za razumevanje pri delu z mladostniki. Največ pozornosti namenjam pravilnemu pristopu in vodenju pogovora z mladostnikom. V zaključku podam predloge za izboljšave v pogovoru z mladostnikom.
Ključne besede: mladostniki, mladostniško prestopništvo, zaslišanje, informativni pogovor, intervju, diplomske naloge
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 862; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (797,81 KB)

5.
Povezava stilov vzgoje in deviantnega vedenja mladostnikov v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje
Ula Kočevar, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava različne vzgojne stile v povezavi z odklonskimi dejanji mladostnikov. V prvem, teoretičnem, delu je predstavljen razvoj od otroka do mladostnika, sledijo poglavja o mladoletniškem prestopništvu, partnerskem odnosu, družini in vzgoji, predstavljena pa sta tudi popustljivi – permisivni vzgojni stil, pri katerem je otrok svoboden in počne, kar hoče, ter povsem nasprotni – avtoritarni oz. represivni vzgojni stil, pri katerem gre za sistem strogih pravil, ki jih mora otrok brezpogojno upoštevati. Diplomsko delo še posebej izpostavlja t. i. »strupeno vzgojo«, katere znake zelo težko opazimo, hkrati pa lahko pušča hude posledice pri otrokovem razvoju, saj starši otroku zapolnijo vse objektivne potrebe, a ne izpolnjujejo njegovih čustvenih potreb, izvajajo besedno nasilje, mu neupravičeno vzbujajo občutek krivde in manipulirajo z njegovimi občutki. V drugem, empiričnem, delu je predstavljena analiza treh intervjujev z mladostniki, ki prestajajo kazen zapora v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Ugotovili smo, da so bili vzgajani ne le po posameznem vzgojnem stilu, ampak po mešanici permisivnega in avtoritarnega vzgojnega stila ter »strupene vzgoje«, le-ta pa je pri vseh pustila največ posledic pri razvoju in močno prispevala k pojavu odklonskega vedenja intervjuvanih prestopnikov.
Ključne besede: mladoletniško prestopništvo, vzgoja, vzgojni ukrepi, kazni, diplomske naloge
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 903; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (995,94 KB)

6.
Prestopništvo mladih ljudi na glavni avtobusni postaji Novo mesto
Elvira Žagar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je osredotočena na prestopništvo mladih na glavni avtobusni postaji Novo mesto. V teoretičnem delu so predstavljene oblike in značilnosti prestopništva mladih, dejavniki tveganja, ki vplivajo na pojav prestopništva, ter preventivni in kurativni ukrepi, kako takšno vedenje preprečiti. Empirični del pa je odsev realne situacije na raziskovalnem območju. Pomembno vlogo pri širjenju strahu pred kriminaliteto imajo mediji, ki tudi v tem primeru puščajo svoj pečat. Problematika zajema srečanje in obravnavanje med subkulturami, alkoholizirano mladino, izsiljevanje in organizirane pretepe. Nestrpnost med mladimi v povezavi z zlorabo alkohola najpogosteje privede do medsebojnega nasilnega obračunavanja. Namen diplomske naloge je preučiti, ali se dijaki novomeških srednjih šol, ki so uporabniki avtobusnega prometa, na tem območju počutijo varno. Ugotovili smo, kdo je bil pobudnik, da se je kriminaliteta na tem območju zmanjšala, kakšni so bili ukrepi in koliko časa so potrebovali za uvedbo prej omenjenih ukrepov. Mestna občina Novo mesto bi se lahko hitreje odzvala na pozive Policijske uprave Novo mesto. Sodelovanje s Policijsko upravo Novo mesto je s kronologijo obravnavanih dogodkov na tem območju pripomoglo k razumevanju problema in odprlo nov pogled nad celotno situacijo. Kot podnaslov naše diplomske naloge, bi sodeč po ugotovitvah lahko navedli, da ima strah velike oči.
Ključne besede: mladoletniki, mladoletniško prestopništvo, vzgojni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 747; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (884,29 KB)

7.
Mnenja o prestopništvu priseljencev 2. generacije v Ljubljani
Petra Černivec, 2016, diplomsko delo

Opis: Podatki o gmotnih razmerah, izobrazbi, vrednotah in prestopništvu priseljencev druge generacije v Slovenijo se močno razlikujejo od mnenja zadevnih priseljencev. Sogovorniki v tej raziskavi se glede na pretekle raziskave ne strinjajo, da naj bi imele neslovenske družine bolj neugodne družinske in družbenoekonomske razmere. Menijo, da to ni odvisno od narodnosti, ampak od vsake družine in priložnosti na trgu dela. Polovica sogovornikov se ne strinja, da naj bi imeli mladostniki neslovenske narodnosti manj izobražene starše in da gre le za predsodek. Sogovorniki se glede na raziskave ne strinjajo, da so mladostniki neslovenske narodnosti v povprečju v družinski vzgoji izpostavljeni več nasilju. Glavne vloge nima narodnost, temveč značaj staršev in njihova vzgoja. Strinjajo se, da naj bi se v družinah priseljenih bolj kot v družinah matičnih prebivalcev uveljavljale in negovale vrednote in običaji. Čeprav raziskave kažejo, da so slovenski mladostniki manj udeleženi pri izvajanju kaznivih dejanj kot mladostniki drugih narodnosti, se sogovorniki s tem ne strinjajo. Večina se strinja, da narodnost ne igra vloge pri odnosu do nasilja. Priseljenci se čutijo vključeni in sprejeti v slovensko družbo ter menijo, da je odnos Slovencev do njih pozitiven, kažejo raziskave. Sogovorniki pa se s tem delno strinjajo. Nihče izmed sogovornikov pa se ne strinja s pozitivnim odnosom Slovencev do priseljencev. Odnos Slovencev do priseljencev naj bi bil negativen, ker veliko ljudi vzrok svojih težav išče prav v priseljencih. Glede diskriminatornega obnašanja v šoli se sogovorniki popolnoma strinjajo z ugotovitvami preteklih raziskav: diskriminacije naj načeloma ne bi bilo, pojavljajo se le posamezni predsodki. Kot je razvidno iz opravljene raziskave, imajo sogovorniki v večini primerov nasprotna mnenja od ugotovitev preteklih raziskav.
Ključne besede: prestopništvo, priseljenci, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 10.02.2016; Ogledov: 838; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (523,65 KB)

8.
Prekrški mladoletnih oseb
Katja Cmok, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava prekrške mladoletnih oseb v Republiki Sloveniji. Mladoletniki so v kazenskem pravu in tudi v pravu o prekrških posebna kategorija storilcev, saj gre praviloma za nedozorele in še ne dovolj razvite osebnosti, na katere lahko zelo hitro vplivajo zunanje okoliščine. Zato so ravnanja, ki presegajo meje dopustnega, pri mladoletnikih pogosta in zelo raznolika. Takšno neprimerno oziroma nedopustno ravnanje mladoletnika pa terja s strani okolice reakcijo, ki mora biti usmerjena predvsem k pomoči mladoletniku pri njegovem nadaljnjem osebnostnem razvoju. Mladoletnik, ki stori prekršek, se sreča z vsemi možnimi vrstami pomoči. Mladoletnikom se izrekajo vzgojni ukrepi, le izjemoma kazni. Namen kaznovanja mladoletnih prekrškarjev je predvsem vzgoja posameznika, na način, ki ga verjetno ni deležen v domačem okolju, prevzgoja bolj problematičnih mladostnikov, vse skupaj z namenom, da se jim omogoči normalen in pravilen razvoj. Namen denarne kazni pa je tudi močneje vplivati na mladoletne storilce prekrškov, da prekrškov ne bi več ponavljali, kakor tudi na druge mladoletnike, da prekrškov ne bi izvrševali. Glede na to, da pri mladoletnih storilcih prekrškov govorimo o vzgoji in prevzgoji, je nedvomno, da morajo biti ukrepi, ki se mladoletnim storilcem izrekajo v takšnih postopkih, usmerjeni na določeno osebnost, prilagojeni morajo biti mladoletniku kot posamezniku in njegovi osebnosti. Prekrški mladoletnih oseb predstavljajo majhen del vseh storjenih prekrškov v Sloveniji. Z opazovanjem tega pojava od leta 2005 do 2014 smo ugotovili, da v Sloveniji število prekrškov mladoletnih oseb močno upada. Če jih je bilo pred desetimi leti 14540, jih je bilo lani za primerjavo več kot polovico manj. Mladoletni prekrškarji so po večini moškega spola, ki prihajajo iz neurejenih družinskih razmer.
Ključne besede: mladoletne osebe, mladoletniki, prekrški, prestopništvo, vzgojni ukrepi, sankcije, diplomske naloge
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 2181; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (891,05 KB)

9.
Samokontrola in samonaznanjeno prestopniško vedenje srednješolcev
Valentina Virag, 2015, diplomsko delo

Opis: Vsa človeška dejanja, vključno s kriminalnim in prestopniškim vedenjem so posledica posameznikovega zaznavanja okolja. Večina posameznikov se vzdrži neprimernega vedenja v skladu z lastnim moralnim prepričanjem, saj se jim kriminalna dejanja ne zdijo primerna za reševanje konfliktov. Moralnost posameznika (moralna prepričanja in moralne navade) so pomembne karakteristike posameznika, ki vplivajo na posameznikovo reakcijo v situacijah, ki lahko vodijo do kriminalnih dejanja (Antonaccio in Tittle, 2008). Po situacijsko-akcijski teoriji (SAT) so vsa človeška dejanja, vključno s kriminalnim in prestopniškim vedenjem produkt posameznikovega zaznavanja možnosti alternativ in priložnosti. Večina raziskav kaže na to, da med nizko samokontrolo in kriminalnim vedenjem skoraj vedno obstaja povezava. Samokontrola je glede na raziskave najboljša in najbolj zanesljiva za napovedovanje kriminala. Strokovnjaki uvrščajo samokontrolo sorazmerno z ostalimi spremenljivkami in raziskujejo kako je posamezna spremenljivka medsebojno povezana s samokontrolo pri nastanku kriminalnega vedenja. Gottfredson in Hirschi sta združila klasično teorijo s konceptom samokontrole, ki sta jo poimenovala splošna teorija kriminala. Samokontrolo sta definirala kot "nagnjenje k izogibanju dejanja, katerih škoda presega njihovo trenutno korist" (Bertok in Meško, 2013). Teorija samokontrole je navdušila izredno veliko raziskav. Skoraj vse so pokazale samokontrolo kot stalen napovednik kriminalnega vedenja, celo v različnih kulturnih kontekstih. Nizka samokontrola je prikazana kot lastnost, ki kaže na večjo verjetnost nagnjenosti h prestopništvu. Koncept teorije nizke samokontrole kaže na to, da nekateri posamezniki ne razmišljajo o kasnejših posledicah njihovih dejanj in tako lahko s svojimi aktivnostmi povečajo možnosti za viktimizacijo. Običajne dejavnosti in priložnosti kažejo na to, da na možnost (ponavljajoče) viktimizacije vplivajo posameznikova izpostavljenost in bližina morebitnim prestopnikom, njihova stopnja varovanja pred viktimizacijo in njihova privlačnost kot tarča kriminalnega vredenja.
Ključne besede: mladoletno prestopništvo, samonadzor, samonaznanitev, situacijskoakcijska teorija, diplomske naloge
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1017; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (764,31 KB)

10.
Moralnost mladih glede na njihovo samonaznanjeno prestopništvo - izsledki raziskave SPMAD v Sloveniji
Eva Bertok, Gorazd Meško, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je primerjava občutka sramu in krivde ob hipotetičnih situacijah pri srednješolcih, ki so leta 2011 sodelovali v raziskavi SPMAD, glede na to, ali so se v letu 2010 vedli prestopniško ali ne. Metode: Z diskriminantno analizo smo ugotavljali, ali obstajajo statistično značilne razlike med neprestopniško in prestopniško skupino dijakov. Dijake smo v skupini razdelili glede na njihovo samonaznanitev prestopniških dejanj. Z logističnimi regresijami smo poskušali ugotoviti, katere izmed spremenljivk o občutkih sramu in krivde vplivajo na določena prestopniška dejanja mladih. Ugotovitve: Med skupino srednješolcev, ki niso poročali o prestopniškem dejanju v preteklem letu, in skupino, ki je poročala o vsaj enem prestopniškem dejanju, so bile ugotovljene statistično značilne razlike v odgovorih na vprašanja glede občutkov sramu in krivde. Srednješolci, ki so storili vsaj eno prestopniško dejanje, so v povprečju poročali o manj izrazitih občutkih ob različnih prestopkih kot srednješolci, ki niso poročali o prestopniških dejanjih. Razlike v povprečjih odgovorov med skupinama so bile večje pri občutkih sramu kot pri občutkih krivde. S spremenljivkami, ki so merile občutke sramu in krivde, smo pojasnili največji delež variance pri prestopniškem dejanju tatvin v trgovinah. Omejitve/uporabnost raziskave V raziskavi SPMAD je bilo število vprašanj, ki so podrobneje merili občutke sramu in krivde, omejeno. Za bolj temeljito analizo teh dveh občutkov bi bilo potrebno vsakemu prestopniškemu dejanju v vprašalniku dodati še vprašanje o občutku sramu in občutku krivde ob izvedbi tega dejanja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja analizo, ki v povezavi s samonaznanjenimi prestopniškimi dejanji v Sloveniji še ni bila opravljena.
Ključne besede: mladoletniki, prestopništvo, mladoletniško prestopništvo, moralnost, sram, krivda
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1163; Prenosov: 70
URL Povezava na datoteko

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici