Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Naložbene prevare : viktimološki pogled
Mateja Stupica, 2016, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je povečati osveščenost javnosti o obsegu naložbenih prevar, njihovih značilnostih in vplivih na žrtve, o tem, kaj vse vpliva na to, da posameznik postane žrtev, ter na primerih pokazati znake, na podlagi katerih lahko prepoznamo naložbeno prevaro. Metode: Prispevek združuje teoretični področji viktimologije ter finančne kriminalitete. Gre za teoretičen prispevek, kjer so bile uporabljene metode deskriptivne in primerjalne analize ter sinteze. Za oblikovanje zaključkov smo uporabili znanstveno metodo sinteze, temelječo na kombinaciji induktivnega in deduktivnega sklepanja (inverzna dedukcija). Pri pregledu viktimoloških raziskav smo poudarek dali raziskavam, ki se ukvarjajo z žrtvami finančne kriminalitete, konkretno žrtvami naložbenih prevar. Ugotovitve: Naložbene prevare so problem družbe in problem posameznika. Različne študije kažejo, da je število ljudi, ki so žrtve tovrstnih kaznivih dejanj, iz leta v leto večje. Tovrstna izkušnja se globoko zareže v življenje posameznika in ima na žrtev izredno negativen vpliv – tako v materialnem kot tudi v čustvenem, psihološkem in zdravstvenem pogledu. V prispevku so predstavljeni najpogostejši tipi naložbenih prevar ter njihove značilnosti, ugotovitve raziskav o žrtvah naložbenih prevar, njihovih lastnostih, življenjskem slogu in okoliščinah, ki pomembno vplivajo na to, da posameznik postane žrtev naložbene prevare. Predstavljen je torej kontekst, znotraj katerega se zgodi naložbena prevara. Prispevek zaključujemo s pregledom nekaterih najočitnejših in najpogostejših znakov, na podlagi katerih lahko posumimo, da gre za naložbeno prevaro in ne za pravo naložbeno priložnost. Omejitve/uporabnost raziskave Viri oziroma raziskave, ki obravnavajo žrtve naložbenih prevar in druge finančne kriminalitete, so v primerjavi s študijami in raziskavami klasične, (»nasilne«) kriminalitete redkejše, saj je pozornost tako stroke kot tudi širše javnosti v večji meri namenjena žrtvam prav slednje, manj pa žrtvam t. i. beloovratniške nenasilne kriminalitete.
Ključne besede: naložbe, preslepitve, prevare, finančna kriminaliteta, žrtve, oškodovanci
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 918; Prenosov: 76
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Prepovedane in dvomljive metode zasliševanja : diplomsko delo univerzitetnega študija
Boris Ačko, 2016, diplomsko delo

Opis: Zasliševanje in iskanje resnice sta prisotna že od nastanka prvih civilizacij. Bistvo zaslišanja je ugotavljanje resnice v nadzorovanem okolju, zasebno in brez motečih faktorjev. Pri nas zasliševanje poteka na principu vsakdanjega komuniciranja, medtem ko v ameriškem sistemu poteka na osnovi vzpostavitve dobrega odnosa med zasliševalcem in zaslišanim. Velik vpliv pri zaslišanju v ameriškem sistemu imajo zasliševalski priročniki. Največji vpliv ima Rediova tehnika zasliševanja. V Veliki Britaniji zasliševanje poteka po modelu PEACE, ki je znanstveno bolj podprt in preverjen model kot Reidova tehnika zasliševanja. Poleg dovoljenih metod zasliševanja poznamo še prepovedane in dvomljive metode zasliševanja. Med prepovedane metode spadajo uporaba sile, grožnje in druga sredstva; sugestija ter preslepitev. Sila je lahko fizična ali psihična. Za uporabo sugestije je značilno, da se uporabljajo vprašanja, ki izhajajo iz predpostavke in vsebujejo navodilo, kako odgovoriti. Preslepitve se preiskovalci poslužujejo takrat, ko klasična operativna in taktična preiskovalna dejanja niso dovolj za uspešno preiskovanje. Prepovedana je uporaba preslepitve z namenom pridobitve priznanja ali izjave, medtem ko je preslepitev dovoljena v okviru prikritih preiskovalnih ukrepov. Prav tako je dvomljiva uporaba hipnoze, čeprav zakon le-te izrecno ne prepoveduje (tudi dovoljuje je ne). Glede etičnosti uporabe določenih metod (npr. preslepitve) si nasprotujejo mnenja etikov in procesualistov ter kriminalistov in preiskovalcev. Prvi zagovarjajo spoštovanje človekovih pravic, slednji pa učinkovitost kazenskega postopka. Izjave, pridobljene z nedovoljenimi metodami, so na sodiščih nične in nanje ni mogoče opreti sodbe. Osumljenim in obrambi je v interesu, da se vsi dokazi proti opustijo ali zavržejo. Poslužujejo se tipičnih obrambnih strategij. Ena od tipičnih obrambnih strategij je tudi sklicevanje osumljenega na uporabo nedovoljenih metod pri zaslišanju.
Ključne besede: zaslišanje, metode, sugestija, preslepitve, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 1832; Prenosov: 205
Celotno besedilo (482,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh