| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
DOGODKI, KI SO ZAZNAMOVALI MARIBOR LETA 1941 V LUČI MARBURGER ZEITUNG
Rajmund Lampreht, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtor opisuje dogodke, ki so bili ključni za dogajanje v Mariboru leta 1941. Prične s samim zaostrovanjem razmer, ko je že jasno, da Kraljevina Jugoslavija ne bo mogla ostati nevtralna. Po pristopu Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu pride do državnega udara, ki odnese kneza Pavla. Njegovo mesto zasede mladoletni kralj Peter II. S tem se kolesje dogodkov že zavrti in 6. aprila pride do napada na Kraljevino Jugoslavijo s strani sil Osi. Hitri kapitulaciji Kraljevine Jugsolavije sledi hitra vzpostavitev nemške civilne uprave v Mariboru pod vodstvom dr. Uiberreitherja. Nemška civilna uprava začne takoj delati po že vnaprej pripravljenih smernicah.
Ključne besede: Kraljevina Jugoslavija, Nemčija, Maribor, Spodnja Štajerska, leto 1941, nemška civilna uprava, Uiberreither, gledališče, preskrba, narodnoosvobodilni boj, deportacije, izselitev.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2902; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (6,76 MB)

3.
SOCIALIZEM NA VASI - ZADRUGE 1945-1950
Benjamin Puhan, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je predstaviti razvoj kmetijskega zadružništva po drugi svetovni vojni. Diplomska naloga je izdelana po zgodovinski metodi tj. zbiranje in analiza virov. Osnovni viri so bili časopisni članki časnika Kmečki glas, uradni listi, arhivski viri, pričevanja ljudi in drugo. Ena od posledic druge svetovne vojne je bilo pomanjkanje osnovnih živil. Zaradi pomanjkanja je komunistična oblast vodila preskrbo prebivalstva. Eden glavnih virov pri zagotavljanju preskrbe prebivalstva so bili kmetje. Kmetijska proizvodnja je v tistem času bila slaba, predvsem zaradi pomanjkanja mehanizacije. Priložnost, da bi se donos v kmetijstvu izboljšal, je komunistična oblast videla v povezovanju in kot najboljšo obliko povezovanja je oblast videla v zadružništvu. Zato so že leta 1946 sprejeli splošni zakon o zadrugah, ki je določal kako naj bodo zadruge organizirane. Zakonodajo vezano na zadružništvo je oblast kasneje še dopolnjevala in spreminjala. Članstvo v zadrugah je bilo prostovoljno, vendar so nekatere kmete tudi s pomočjo davčne politike in drugih ukrepov prisili v vstop v zadrugo. Kmetijsko zadružništvo je po drugi svetovni vojni dobilo nove smernice. Zadruge so tako postale nekakšen most med državo in kmeti.
Ključne besede: zadružništvo, kmetijstvo, preskrba, komunistična partija Slovenije.
Objavljeno: 07.05.2015; Ogledov: 734; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici