Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Razvoj raka debelega črevesa in danke je večstopenjski proces, pri katerem se karcinom razvije skozi leta iz sprememb na steni črevesa – polipov. Nove raziskave se osredotočajo na posebne strategije za diagnozo in odkrivanje RDČD, kot je iskanje molekularnih označevalcev. Za opravljanje takšnih genetskih raziskav, med katere spada analiza diferenčnega izražanja genov, uporabljamo metode in algoritme bioinformatike. V okviru empiričnega dela smo opravili raziskavo, ki je temeljila tako na kvantitativni kot kvalitativni metodologiji raziskovanja. Iz podatkovne baze Omnibus smo s pomočjo programskega jezika Python in R identificirali diferenčno izražene gene pri RDČD. Izbira kandidatnih genov je bila izvedena s pomočjo bioinformatskih programov The human protein atlas, KEGG, DAVID in Enrichr. Kot možne molekularne označevalce smo izbrali gene REG4, AQP8, SLC4A4, TAOK1, IL1RN in INSL5, za raziskavo katerih je sledilo praktično laboratorijsko delo. V svoji študiji smo uporabili klinične vzorce 97 pacientov s spremenjeno patologijo in 25 pacientov z normalno sluznico, iz katerih se je izolirala RNK in izvedla RT-PCR z uporabo sond TaqMan. Rezultati analize ekspresije genov so odkrili gene AQP8, SLC4A4, TAOK1 in REG4 kot potencialne nove biološke označevalce pri RDČD. Zanje je bila odkrita statistično značilna razlika v izražanju pri patološkem tkivu polipov v primerjavi z normalno sluznico. Gena IL1RN in INSL5 se nista pokazala za primerna biološka označevalca. Bioinformatika raka in iskanje novih molekularnih označevalcev je eden najbolj kritičnih in uporabnih pristopov k medicini za klinične raziskave ter izboljšanje rezultatov bolnikov z RDČD.
Ključne besede: rak debelega črevesa in danke, presejanje, diferenčno izražanje genov, molekularni biološki označevalec, bioinformatika.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 661; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: Izhodišča: Presejanje je pregledovanje navidezno zdravih ljudi, za zgodnje odkrivanje bolezni in hitro ukrepanje. S presejalnimi programi na ginekološkem področju pregledujejo ženske s preprostimi preiskavami ali testi, da bi med njimi odkrili tiste, ki že imajo predstopnjo ali začetno obliko raka materničnega vratu in/ali raka dojk. V Sloveniji na ginekološkem področju delujeta dva presejalna programa, in sicer program DORA, za odkrivanje raka dojk in program ZORA, za odkrivanje raka materničnega vratu. Namen zaključnega dela je ugotoviti osveščenost žensk v Pomurju o ginekoloških presejalnih programih. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v enem izmed nakupovalnih centrov v Pomurju. Izvedli smo anketo, v kateri je sodelovalo 100 žensk, in sicer 50 anketiranih žensk živi na podeželju in 50 anketirank je iz mestnih območij. Rezultati: Ugotovili smo, da ženske, ne glede na lokacijo bivanja, dobro poznajo glavni namen presejalnih programov, vendar je raziskava pokazala, da ženske iz mest bolj poznajo podroben namen program ZORA in DORA, kot ženske s podeželja. Večina žensk je tudi že dobila vabilo na presejalnih program, in se ga tudi udeležila, to pa bi storile tudi v prihodnje. Diskusija in zaključek: Presejalni programi so odlični preventivni programi, pri katerih s pomočjo testov, preiskav lahko bolezen odkrijemo v zgodnji fazi in so tako možnosti za ozdravitev visoke. Prišli smo do spoznanja, da so ženske v Pomurju dobro osveščene o namenu ginekoloških presejalnih programov in da se večina odzove vabilu na program.
Ključne besede: presejanje, testi, DORA, ZORA, osveščenost, ženske
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1301; Prenosov: 289
Celotno besedilo (883,27 KB)

Opis: Izhodišča: Poporodne duševne motnje predstavljajo mejno področje med ginekološko in psihiatrično stroko. Za ugotavljanje tveganja za depresijo v perinatalnem obdobju se po svetu uporabljajo različni presejalni testi. Namen raziskave je ugotoviti, ali so nosečnice seznanjene s poporodnimi duševnimi motnjami ter presejalnimi vprašalniki za določitev depresivnega razpoloženja. Raziskovalna metodologija: Kvantitativna raziskava je bila izvedena junija 2018, podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. V namenski vzorec so bile vključene ženske, ki so obiskovale šolo za bodoče starše. Rezultati so prikazani v deležih. Rezultati: Vključenih je bilo 30 žensk, starih od 21 do 42 let, povprečne starosti 30 let. Ugotovitve kažejo, da ženske poznajo poporodne duševne motnje (80%), vedo kje se presejalni vprašalniki nahajajo (69%), vendar so z vsebino slabo seznanjene. Informacije o poporodnih duševnih motnjah so pridobile predvsem iz spleta in v 27% od zdravstvenih delavcev. V primeru poporodnih duševnih motenj bi v 80% iskale pomoč pri osebnem zdravniku. Sklep: Duševne motnje po porodu so še vedno preveč stigmatizirane in se jim posveča premalo pozornosti. Tako ženske kot zdravstveni delavci so o problemu premalo poučeni, kar predstavlja velik javno zdravstveni in socialni problem.
Ključne besede: puerperij, duševno zdravje, presejanje, vprašalniki, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 19.09.2018; Ogledov: 1970; Prenosov: 300
Celotno besedilo (439,66 KB)

Opis: Uvod: Prehrana bolnikov v času bivanja v bolnišnici je eden izmed pomembnejših dejavnikov v procesu zdravljenja in rehabilitacije. Neustrezen in nezadosten vnos hranil v času bolezni, ko so potrebe bistveno povečane, je razlog za slabši izid bolezni. Pri bolnikih v bolnišnicah je podhranjenost povezana s počasnejšim celjenjem ran, večjo verjetnostjo zapletenih okužb, večjim tveganjem za ponovno bolnišnično zdravljenje in večjo umrljivostjo. Namen specialističnega dela je bil ugotoviti stanje hranjenosti bolnikov, povprečen vnos makro hranil in povprečen energijski vnos pri bolnikih, hospitaliziranih v Bolnišnici Topolšica. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 53 bolnikov (24 moških in 29 žensk), starih od 29 do 93 let, hospitaliziranih na internem in pljučnem oddelku Bolnišnice Topolšica. V času raziskave sta se pri vsakem bolniku ob sprejemu naredili ocena stanja hranjenosti in ocena ogroženosti za nastanek podhranjenosti po NRS 2002 (Nutritional Risk Screening). Pri vseh bolnikih je bil spremljan in zabeležen vnos vsakega obroka. V času trajanja raziskave je bila narejena tudi kemijska analiza makro hranil in energijskih vrednosti celodnevnih bolnišničnih obrokov za obdobje treh dni. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da je 26 % bolnikov ogroženih zaradi podhranjenosti. Energijska vrednost bolnišničnega obroka je bila v povprečju 1660 kcal. Pri analizi potreb po energijskem vnosu bolnikov v času bivanja v bolnišnici so bile ugotovljene zelo velike razlike med bolniki, in sicer so bile le-te od 1000 do 2800 kcal/dan. Ugotovljeno je bilo, da je 34,6 % bolnikov pojedlo celotne dnevne obroke, 30,8 % bolnikov pa je zaužilo manj kot 1200 kcal. Zaključki: Med preiskovanimi bolniki jih je bilo prehransko ogroženih 26 %. Njihove povprečne dnevne energijske potrebe so 1804,7 ± 369,1 kcal/dan, kar pomeni, da z bolnišničnimi obroki v povprečju ne zagotavljamo dnevnih energijskih potreb bolnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da je vrednost ponujenih dnevnih obrokov v Bolnišnici Topolšica povprečno 1660 kcal, povprečna vrednost zaužitih dnevnih obrokov je 1361 ± 326,4 kcal. Bolniki so v povprečju zaužili 22 % maščob in 15,2 % beljakovin.
Ključne besede: prehrana bolnikov, makro hranila, energijski vnos, prehransko presejanje, podhranjenost
Objavljeno v DKUM: 26.09.2011; Ogledov: 3766; Prenosov: 453
Celotno besedilo (881,58 KB)