| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj humanega sferoidnega 3-dimenzionalnega celičnega modela za testiranje učinkovin za zdravljenje raka glave in vratu na principu zaviranja matičnih celic raka
Larisa Goričan, 2020, doktorska disertacija

Opis: Za ponovitve tumorjev in razvoj oddaljenih metastaz so odgovorne na primarno zdravljenje odporne celice raka z izvornimi lastnostmi, ti. matične celice raka (MCR). MCR predstavljajo kritično podskupino rakastih celic, ki imajo sposobnost samoobnavljanja in diferenciacije ter ohranjajo tumor tudi po tem, ko primarno zdravljenje uniči večino preostalih celic tumorja. Omenjena spoznanja so vodila v iskanje terapij, ciljanih na MCR. Zaradi potrebe po terapijah ciljanih na MCR in njihove redkosti v primarnih tkivih je narasla potreba po modelu za obogatitev MCR, ki bi omogočil obogatitev MCR ter hkrati dopuščal proučevanje učinkovin z aktivnostjo usmerjeno proti MCR z analizami visokozmogljivih presejalnih testov (VPT). V ta namen smo v sklopu doktorske naloge iz komercialne epitelne celične linije PCKGV razvili humani sferoidni tri-dimenzionalni (3D) celični model (SM) obogaten za MCR, primeren za testiranje aktivnih učinkovin za zdravljenje PCKGV. Omenjeni sferoidni model združuje prednosti in zaobide omejitve dveh trenutno najpogosteje uporabljanih tehnik nasajanja sferoidov, kulture prosto-plavajočih sfer (oz. model tumorske sfere) in modela večceličnega tumorskega sferoida (MVTS). Podobno kot v modelu prostoplavajočih sfer, smo v SM uporabili medij za spodbujanje in ohranjanje matičnosti. Slednji za razliko od običajnega medija ne vsebuje seruma ploda goveda (»fetal bovine serum« - FBS), znanega sprožilca diferenciacije, ter je dopolnjen z več dejavniki, ki spodbujajo rast matičnih celic (osnovni fibroblastni rastni faktor, epidermalni rastni faktor, sestavljen komercialni pripravek, im. B-27). Za razvoj SM smo uporabili komercialno dostopno, stabilno celično linijo, ki za razliko od primarnih celičnih kultur, omogoča izvedbo dalj časa trajajočih eksperimentov, ponovitve posameznih eksperimentov, ne zahteva invazivnih metod pridobivanja, prav tako pa omogoča uporaba takšnih linij večjo primerljivost rezultatov med različnimi raziskovalnimi skupinami / eksperimenti. Podobno kot v MVTS smo za nasaditev SM uporabili mikrotitrsko ploščico z zaobljenim dnom in neoprijemljivo podlago, ter večjo koncentracijo celic nasadili na posamezno jamico in ploščico po nasaditvi zavrteli. Omenjeno je omogočilo generacijo celične mase in kasneje kompaktnega sferoida. Razviti SM smo primerjali z adherentno celično kulturo in MVTS, pri čemer je SM pokazal večjo obogatitev markerjev matičnosti, tako na transkripcijskem, kot proteinskem nivoju. Nadalje smo s pomočjo tretiranja sferoidov z diferenciacijskim medijem z dodano retinojsko kislino (»all-trans retionic acid« - ATRA) uspeli izbrati nabor specifičnih kazalcev za zaznavo MCR-diferenciacijskega učinka. Eksperiment z ATRA potrjuje občutljivost SM na delovanje učinkovin in njegovo uporabnost za detekcijo aktivnosti učinkovin z delovanjem proti MCR na treh različnih nivojih, tj. transkripcijskem, proteinskem in na nivoju celičnega cikla. V končnem eksperimentu s peptidnimi frakcijami kostnega mozga smo na SM uspeli identificirati šest frakcij s statističnim trendom zvišanja/ znižanja ekspresije enega ali več markerjev matičnosti. V doktorski nalogi razviti SM za obogatitev matičnih celic raka predstavlja kompromis med kompleksnostjo tumorja in preprostostjo protokola. Je primer preprostega modela sferoidov, ki ga tvori samo ena vrsta celic. Čeprav ne zajame kompleksnosti pravega tumorja, zagotavlja visoko obogatitev MCR ter zaradi enostavne vzpostavitve modela, uniformnosti, kratkega časa gojenja in prostorske ločitve sferoidov, ki omogoča dodajanje ene same aktivne sestavine posameznemu sferoidu, omogoča identifikacijo učinkovin z aktivnostjo proti MCR v analizah VPT. Takšen preprost model omogoča cenejšo identifikacijo prvih spojin in zožitev izbora učinkovin za nadaljnjo validacijo v bolj kompleksnih in dragih sferoidnih ali živalskih modelih.
Ključne besede: Ploščatocelični karcinom glave in vratu, matične celice raka, 3D / sferoidna kultura / model, visokozmogljivi presejalni testi, učinkovine z delovanjem proti matičnim celicam raka, retinojska kislina, markerji matičnosti
Objavljeno: 27.11.2020; Ogledov: 237; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

2.
Neinvazivna tehnologija za diagnostiko atrijske fibrilacije z oscilometrično metodo
Almir Softić, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Nekatere neinvazivne tehnologije oscilometrično izmerjenega krvnega tlaka omogočajo tudi diagnosticiranje atrijske fibrilacije (AF). Namen študije je bil ugotoviti senzitivnost in specifičnot te tehnologije pri mlajših zdravih preiskovancih in pri hospitaliziranih bolnikih. Prav tako smo simulirali napake pri merjenju, ki bi lahko privedle do napačno zaznane AF. Metodologija: Uporabljali smo aparat Microlife, model BP A150. Preiskovancem in bolnikom smo izmerili tlak z aparatom in si beleţili, v katerih primerih pokaţe prisotnost AF. AF smo potrdili ali zavrgli z ustreznimi bolnišničnimi diagnostičnimi metodami. Senzitivnost in specifičnost aparata smo izračunali z diagnostičnim statističnim testom MedCalc. Rezultati: Pri hospitaliziranih bolnikih (n=30) ugotavljamo senzitivnost 100% in specifičnost 100%. Polovica hospitaliziranih bolnikov (n=15) je ţe imela potrjeno AF. Pri mlajših preiskovancih je aparat diagnosticiral samo eno pozitivno meritev, verjetno v epizodi paroksizmalne AF ali normalne fiziološke spremembe ritma. Poznejša diagnostika z EKG je pokazala normalen sinusni ritem, prav tako diagnostika z Microlife aparatom. Simulacije napak pri merjenju se pojavijo glede na dražljaje. Do laţnega izpisa AF nam je uspelo priti le pri potrkavanju s prsti po senzorju. Ugotavljamo, da je aparat primeren za diagnostiko predvsem v bolnišničnem okolju. Diskusija in zaključek: Naprava se je izkazala za uspešno pri zaznavanju AF in ima velik potencial za uporabo pri presejalnih testih.
Ključne besede: oscilometrično merjenje krvnega tlaka, presejalni testi, atrijska fibrilacija, medicinska tehnologija, zaznave motenj srčnega ritma, medicinske naprave, kardiologija
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 696; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

3.
Določanje tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 v referenčnih ambulantah
Nina Župan, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je bolezen, ki jo lahko preprečimo z zdravim načinom življenja. Pogosto jo spremljajo druge kronične bolezni, kot sta debelost in arterijska hipertenzija. Namen magistrskega dela je raziskati pojavnost SB2 glede na starostno strukturo in preučiti povezave nekaterih dejavnikov tveganja za SB2. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 119 pacientov, ki so obiskovali referenčno ambulanto v severnovzhodnem delu Slovenije. Uporabljen inštrument je bil validiran vprašalnik za presejanje na področju sladkorne bolezni FINDRISC. Sestavljen je iz 8 vprašanj, ki so izbirnega tipa, z enim možnim odgovorom. Rezultati: V magistrskem delu ugotavljamo, da obstajajo povezave med stopnjo krvnega sladkorja, holesterolom, krvnim tlakom in stopnjo ocene tveganja za nastanek SB2. Starostno obdobje, ki se je izkazalo kot najbolj ogrožajoče za nastanek SB2, je bilo obdobje med 45. in 64. letom. Povezave med stopnjo krvnega sladkorja (p = 0,001), krvnim tlakom (p = 0,001) ter holesterolom (p = 0,005) in FINDRISC oceno stopnje tveganja za nastanek SB2 smo potrdili tudi s pomočjo korelacijskih testov. Sklep: Glede na trenutno situacijo in strm vzpon prevalence SB2 so strategije za zmanjšanje pojavnosti SB2 z zgodnjim odkrivanjem dejavnikov tveganja bistvenega pomena. S tem tudi vprašalnik FINDRISC, ki je dostopen vsem, ne samo v RA pri preventivnem pregledu, ampak tudi na spletnih straneh. Vsekakor pa obstajajo možnosti za optimizacijo omenjenega vprašalnika, predvsem na podlagi zbiranja podatkov, ki so specifični za slovensko populacijo, v elektronski obliki. Takšna zbirka podatkov bi omogočila razvoj novih presejalnih testov, ki bi bili prilagojeni specifikam populacije in trenutnega časa ter aktualni prevalenci SB2.
Ključne besede: FINDRISC, metabolični sindrom, sladkorna bolezen tipa 2, diagnoza, presejalni testi za sladkorno bolezen, pregled, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 1472; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (846,90 KB)

4.
PREPREČEVANJE IN ZGODNJE ODKRIVANJE PLJUČNEGA RAKA
Sara Trifunovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Pljučni rak je ena izmed najpogostejših rakavih bolezni današnjega časa. Uvrstimo ga lahko med bolezni, ki so svetovno najbolj smrtne. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili opisno metodo dela. Opisali smo, kako zgodaj prepoznati pljučnega raka in kako preprečiti, da bi za njim zboleli, ko smo že izpostavljeni škodljivim dejavnikom tveganja. Za njegovo obvladovanje je pomembna preventiva, in ker je največji škodljivi dejavnik za njegov nastanek predvsem kajenje, je naloga zdravstvenih delavcev, da posameznika spodbujajo k prenehanju kajenja. Ljudi, ki ne kažejo znakov pljučnega raka, vabimo v sklopu preventive na presejalne teste. Spoznali smo, da je aktivno kajenje glavni dejavnik tveganja, ki vodi do nastanka pljučnega raka. Prav tako škodujeta pasivno kajenje in izpostavljenost karcinogenim snovem, kot sta radon in azbest, ki se nahajata predvsem v delovnih okoljih. Izredno pomembno je zgodnje odkrivanje pljučnega raka, kajti ko opazimo znake, je bolezen v večini primerov že napredovala.
Ključne besede: pljučni rak, preventiva, zgodnje odkrivanje, presejalni testi, opuščanje kajenja 
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 1399; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
PREVENTIVA DIABETIČNE RETINOPATIJE
Mojca Golobinek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni ukrepi za preprečevanje diabetične retinopatije in presejalni testi za diabetično retinopatijo. Poudarek je na preventivnem delu medicinske sestre v vzgojno-izobraževalnem procesu diabetikov. Predstavljen je pomen rednih kontrolnih oftalmoloških pregledov ter njihov potek. V empiričnem delu je prikazan rezultat raziskave, ki smo jo izvedli med diabetiki, ki so obiskali izbranega diabetologa v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Z raziskavo smo ugotavljali, kako pogosto so diabetiki napoteni na specialistični oftalmološki pregled ter kako bi lahko izboljšali informiranost diabetikov o možnostih za izogibanje diabetični retinopatiji.
Ključne besede: sladkorna bolezen, diabetična retinopatija, presejalni testi.
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 880; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (663,17 KB)

6.
ANALIZA DINAMIČNIH FIZIOLOŠKIH ODZIVOV PRI NEINVAZIVNEM MERJENJU KRVNEGA TLAKA S PROTITLAČNO METODO PENAZ
Grega Zrim, 2015, magistrsko delo

Opis: Bolezni obtočil so glavni vzrok smrti v razvitih delih sveta. Obtočila so pod nadzorom avtonomnega živčevja, zato se preko monitoringa srca zagotovi pogled v avtonomno živčevje. Zgodnja preventivna intervencija s presejalnimi testi pomeni pravočasno zdravljenje in znižanje umrljivosti. Raziskovali smo, ali je mogoče z medicinsko opremo, ki je primarno namenjena neprekinjenemu monitoringu v bolnišničnem okolju, izvajati hitre dinamične provokacijske teste, ki bi nam služili kot presejalni testi. Hemodinamične spremenljivke smo zajemali s kontinuirano neinvazivno protitlačno Peňáz metodo merjenja krvnega tlaka. Okno v delovanje avtonomnega živčevja pa je predstavljala variabilnost frekvence srca (HRV). Na zdravih prostovoljcih smo izvajali dva tipa provokacijskih testov obtočil: Valsalva manever in pasivni dvig nog (PLR). Podatke smo analizirali z Matlab programskim orodjem. Na podlagi opazovanja vseh štirih faz Valsalva manevra smo ugotovili, da je oprema sposobna zabeležiti hiter dinamični odziv. PLR test pa je pokazal nekoliko manjšo občutljivost. Oprema bi ob zelo natančni standardizaciji lahko predstavljala orodje za presejalne teste.
Ključne besede: neinvazivna diagnostika, presejalni testi, obtočila
Objavljeno: 23.12.2015; Ogledov: 1079; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

7.
DOWNOV SINDROM - ZDRAVSTVENI VIDIK S POUDARKOM NA IZOBRAŽEVANJU
Ana Veber, 2014, diplomsko delo

Opis: Downov sindrom ali Trisomija 21 je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodaten 21. kromosom, torej ima človek tri kromosome 21 namesto dveh. Večina primerov Downovega sindroma ni podedovana, samo eden od stotih primerov kaže na to, da je sindrom podedovan po materi ali očetu. Tveganje, da se rodi otrok z Downovim sindromom, raste sorazmerno s starostjo matere, stopnja tveganja se občutno poveča med 35. in 40. letom starosti. Skoraj vsako nosečnico skrbi, da bi se ji rodil otrok s hujšimi prirojenimi nepravilnostmi. Nekatere od teh nepravilnosti je mogoče danes odkriti že med nosečnostjo s presejalnimi in diagnostičnimi testi. S prvimi se ugotavlja zgolj povečano tveganje, diagnostični testi pa so tisti, ki dokončno potrdijo ali ovržejo kromosomsko nepravilnost. Po osvoboditvi oziroma drugi svetovni vojni smo gradili nov sistem vzgoje in izobraževanja za posameznike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, tako imenovan sistem posebnega šolstva. Nova paradigma na področju razumevanja otrok s posebnimi potrebami opušča segregativno pojmovanje in uvaja integrativno, v zadnjem času pa se v svetu bolj kot integracija uveljavlja inkluzija, ki naj bi bila integraciji nadrejen pojem, saj predstavlja višjo stopnjo v humanizaciji odnosov v družbi in pot k resničnemu sobivanju različnih posameznikov. Ključni namen nove zakonodaje po osamosvojitvi Republike Slovenije je bil zmanjšanje ločenih oblik šolanja in vpeljava inkluzivnih in prožnejših oblik šolanja otrok s posebnimi potrebami. Predšolski otroci z Downovim sindromom se lahko vključijo v razvojne oddelke vrtcev ali v redne oddelke vrtcev, kjer so deležni dodatne specialno- pedagoške pomoči. Na področju osnovnošolskega izobraževanja starši in otroci z Downovim sindromom za enkrat nimajo možnosti izbire med večinsko in specializirano šolo. Drugje v Evropi tem otrokom že omogočajo šolanje v rednih šolah in prav oni so tisti v skupini otrok s posebnimi potrebami, ki se najbolj uspešno vključijo v redne šole.
Ključne besede: Downov sindrom, otroci s posebnimi potrebami, motnje v duševnem razvoju, presejalni testi, diagnostični testi, integracija, inkluzija.
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1634; Prenosov: 530
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

8.
OSVEŠČENOST NOSEČNIC O TOKSOPLAZMOZI
Mija Posrpnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o osveščenosti nosečnic o toksoplazmozi. V teoretičnem delu smo opisali zgodovino toksoplazmoze, epidemiologijo, razvojni krog ter vrste toksoplazmoz. Podrobneje smo opisali presejalno testiranje na okužbo s Toxoplasma gondii, ugotavljanje toksoplazmoze pri novorojenčku in otroku ter dejavnike za nastanek toksoplazmoze in preprečevanje le-te. Posebno poglavje smo namenili zdravstveni vzgoji in vlogi medicinske sestre v dispanzerju za nosečnice ter predstavili primarne ukrepe za preprečevanje okužbe s toksoplazmozo med nosečnostjo, ki jih mora medicinska sestra predstaviti nosečnici. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec na dispanzerju za nosečnice. Anketni vprašalnik je bil razdeljen med 55 nosečnic ter je vseboval 27 vprašanj zaprtega tipa. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako dobro so nosečnice osveščene glede toksoplazmoze. Analiza raziskave je pokazala, da nosečnice poznajo osnovna dejstva v zvezi s toksoplazmozo, vedo kateri dejavniki predstavljajo tveganje za nastanek toksoplazmoze ter poznajo preventivne ukrepe. Kljub temu pa je samo 13% nosečnic vedelo, da lahko inficirana voda povzroči okužbo s toksoplazmozo in bilo le 5% anketirank seznanjenih s tem, da 24-urno zmrzovanje mesa uniči ciste in tako zmanjša možnost okužbe. Prav tako je bilo iz raziskave moč razbrati, da je bilo v zdravstveni ustanovi, s strani medicinskih sester, o toksoplazmozi seznanjenih 89% anketirank. Le-te so bile največkrat seznanjene glede preventivnih ukrepov ter z izvidi po opravljenem testiranju. Dobra polovica anketirank je bila mnenja, da so dobile vse potrebne informacije v zvezi s toksoplazmozo, kar 93% anketirank pa si želi, da bi v zdravstveni ustanovi med drugimi zloženkami našle tudi kakšno o toksoplazmozi.
Ključne besede: toksoplazmoza, presejalni testi, kongenitalna toksoplazmoza, preventivni ukrepi, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 1631; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici