| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
PROGRAM RAZREŠEVANJA PRESEŽNIH DELAVCEV V PODJETJU SECOP KOMPRESORJI D.O.O.
Vesna Štrucelj, 2012, diplomsko delo

Opis: V razvitih državah podjetja pogosto zaradi močne konkurence in želje po zmanjšanju stroškov prenesejo posamezne proizvodne programe v druge, navadno manj razvite države. Posledično se soočajo s presežnimi delavci v matični državi. Ker gre za prekinitev delovnega razmerja večjemu številu zaposlenih, podjetja pripravijo program razreševanja presežnih delavcev. V času izvedbe programa razreševanja presežnih delavcev ima pomembno vlogo podjetje, ki izvaja program razreševanja presežnih delavcev in sprejme ukrepe za preprečitev in omejitev števila odpovedi. Na drugi strani je pomembna vloga sindikata, ki zastopa zaposlene ter varuje pravice in interese delavcev in tretje vloga Zavoda za zaposlovanje, ki že v času programa skuša aktivno izvajati ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
Ključne besede: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, presežni delavci, program razreševanja presežnih delavcev, ukrepi
Objavljeno: 13.08.2012; Ogledov: 3013; Prenosov: 500
.pdf Celotno besedilo (866,97 KB)

4.
5.
POJEM KOLEKTIVNIH ODPUSTOV
Staša Zabukošek, 2016, diplomsko delo

Opis: Nastanek gospodarske krize je že pred leti povzročil spremembe gospodarstva, ki se odražajo tako v Republiki Sloveniji, kot v ostalih državah članicah Evropske Unije še danes. Najbolj so te spremembe občutile nestabilne gospodarske družbe, ki jih je kriza pripeljala do velikega števila odpuščanj delavcev iz poslovnih razlogov oziroma kolektivnih odpustov. Gospodarske družbe morajo v teh primerih ravnati v skladu z določili o kolektivnih odpustih, ki jih na mednarodni ravni ureja Direktiva Sveta 98/59/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, na nacionalni ravni Republike Slovenije pa to ureja Zakon o delovnih razmerjih, v členih od 98 do 103. V diplomskem delu je najprej predstavljena ureditev kolektivnih odpustov po Direktivi Sveta 98/59/ES s sklicevanjem na sodno prakso Sodišča Evropske Unije, ki je preko svojih sodb podalo pomembno razlago posameznih določb ter široko opredelilo posamezne pojme omenjene Direktive. To razlago določb in pojmov morajo upoštevati vse države članice Evropske Unije, tudi Republika Slovenija. Na koncu je predstavljena še slovenska pravna ureditev kolektivnih odpustov, s pomočjo sodne prakse slovenskih sodišč.
Ključne besede: kolektivni odpust, obrat/podjetje, prenehanje dejavnosti podjetja, presežni delavci, kriteriji za določitev presežnih delavcev, program razreševanja presežnih delavcev
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 548; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (189,97 KB)

6.
Pojem kolektivnih odpustov v luči novejše sodne prakse
Tina Lampret, 2018, diplomsko delo

Opis: V praksi redno prihaja do prenehanj potreb po delu delavcev, pa naj gre za individualne, ali pa za kolektive odpuste. Pravni akti, sploh je za nalogo pomembna Direktiva 98/59/ES, nalagajo delodajalcu v primeru kolektivnih odpustov določene dodatne obveznosti (obveznost posvetovanja z organi na strani delavca, obveznost, da sestavi program razreševanja presežnih delavcev, idr.). V nalogi je razložen pomen pojma kolektivnega odpusta, kot ga razlagata Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: VS RS) ter Sodišče Evropske Unije (v nadaljevanju: SEU), ker je razumevanje tega pojma ključnega pomena pri razločevanju med individualnimi in kolektivnimi odpusti. Da razumemo sam pojem kolektivnega odpusta, ga je potrebno razčleniti na posamezne (ožje) pojme- to so pojem večjega števila delavcev, pojem delavca, pojem podjetja in obrata in pojem odpusta. V nalogi je vsak pojem obravnavan v posameznem podpoglavju, na način, da je vsak posamezen pojem predstavljen skozi relevantne sodne odločbe, z razlago zadevnih pojmov kot jih razlaga Vrhovno sodišče, ter pomembne odločbe v zvezi s kolektivnimi odpusti, v katerih je razlago pojmov podalo Sodišče EU, in na katere se je Vrhovno sodišče tudi sklicevalo v svojih odločbah. Ker se je v letu 2016 sodna praksa glede razlage določenih pojmov (predvsem katere delavce je treba šteti v kvoto presežnih delavcev) spremenila, sem v nalogi predstavila novejše sodne primere, ki jih je obravnavalo VS RS in SEU. V nalogi je tudi predstavljena ureditev kolektivnih odpustov v Republiki Hrvaški, ki se je kot zadnja država vključila v Evropsko Unijo, ter jo zato prav tako kot ostale države članice zavezujejo evropski pravni akti. Osredotočila sem se na samo ureditev kolektivnih odpustov v hrvaškem zakonu ter na skladnost zakonskega besedila z Direktivo, v zaključku pa sem opravila primerjavo med ureditvama kolektivnih odpustov v Sloveniji in na Hrvaškem.
Ključne besede: pojem večjega števila delavcev, pojem odpusta, pojem delavca, pojem podjetja in obrata, presežni delavci, kolektivni odpust, kolektivni odpusti na Hrvaškem
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 169; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (421,06 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici