1. Presoja popisa osnovnih sredstev pri zasebniku prevoznikuMateja Bedrač, 2016, diplomsko delo Opis: Osnovna sredstva v podjetjih predstavljajo navadno največji delež premoženja podjetja. Zato je poslovanje nad njimi treba še posebej pozorno spremljati. Če želimo kot lastnik podjetja ugotoviti točno stanje svojega premoženja, moramo vsaj enkrat letno izvesti ukrep za preverjanje zanesljivosti podatkov o vseh sredstvih in obveznostih do njihovih virov oziroma z drugimi besedami opraviti moramo popis oziroma inventuro. Le na ta način lahko zagotovimo, da so knjižna stanja točna. S tem pa zagotovimo tudi natančne podlage za sestavitev bilance stanje, ki mora biti sestavljena jasno in natančno ter mora resnično in pošteno prikazovati premoženje podjetja.
V diplomski nalogi smo najprej na podlagi obstoječe literature proučili, kako poteka popis osnovnih sredstev, in to predstavili tudi na primeru podjetja. V proučevanem podjetju se popis izvaja ročno preko popisnih listov, kar z drugimi besedami pomeni, da podjetje ne uporablja evidentiranja in spremljanja osnovnih sredstev preko črtne kode. Ugotovili smo, da je tak popis zamuden in da mogoče tudi ne odraža dejanskega stanja. Podjetju zato predlagamo, da si vsaj do naslednjega rednega popisa uredi prehod na evidentiranje in spremljanje osnovnih sredstev preko črtne kode. Prav tako bi bilo priporočljivo sprejeti poseben notranji akt Pravilnika o popisu, ker trenutno uporablja le predpise po Zakonu o gospodarskih družbah in navodila, ki jih predstavljajo Slovenski računovodski standardi ter Pravilnik o računovodstvu. Tukaj pa ni jasnih navodil, vsaj v tehničnem smislu, kako se naj proučevano podjetje ravna in drži pravil, glede na to, da ima vsako podjetje neke svoje posebnosti.
Ključne besede: popis osnovnih sredstev, osnovna sredstva, presežek, primanjkljaj
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1463; Prenosov: 127
 Celotno besedilo (1,51 MB) |
2. IZPOLNJEVANJE KONVERGENČNIH KRITERIJEV: MADŽARSKA, ROMUNIJA, BOLGARIJANina Beber, 2012, diplomsko delo Opis: Delo diplomskega seminarja obravnava izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev Madžarske, Romunije in Bolgarije od leta 2006 do leta 2011. Da lahko država članica Evropske unije (EU) vstopi v Ekonomsko in monetarno unijo (EMU), mora izpolnjevati določene pogoje. Eden izmed teh je izpolnjevanje konvergenčnih (maastrichtskih) kriterijev. Nanašajo se na doseganje nizke stopnje inflacije, zdravih javnih financ, nizke stopnje obresti in stabilnost tečajev valut. Do leta 2011 so bile tako Madžarska, Romunija kot Bolgarija države z odstopanjem in konvergenčnih kriterijev niso izpolnjevale. V delu diplomskega seminarja vidimo, kaj natančneje jim je še manjkalo, na katerih področjih bi se še morale izboljšati in popraviti, da bi bile pripravljene za vstop v EMU. Prvi problem je bila inflacija, ki je bila v vseh treh državah vsako leto nad konvergenčno vrednostjo. Naslednji problem je bil javnofinančni primanjkljaj, ki je bil v Romuniji prisoten vseh šest let. Tudi Madžarska je imela javnofinančni primanjkljaj ves čas nad konvergenčno vrednostjo. Nobena izmed teh treh držav ni sodelovala v mehanizmu ERM II. Bruto javni dolg je bil nad konvergenčno vrednostjo 60 % le na Madžarskem. Problem nam je predstavljal tudi visok devizni tečaj.
Ključne besede: Ekonomska in monetarna unija (EMU), optimalno valutno območje (OCA), Evropska unija (EU), inflacija, javnofinančni presežek/primanjkljaj, javni dolg, ERM II
Objavljeno v DKUM: 19.12.2012; Ogledov: 1684; Prenosov: 122
Celotno besedilo (299,94 KB) |
3. KREDITIRANJE FIZIČNIH OSEB V ČASU FINANČNE KRIZE - ANALIZA BANK SLOVENSKEGA TRGAAsmir Žilić, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo zajema predstavitev bank in bančnega poslovanja predvsem na področju poslovanja s fizičnimi osebami. Bančništvo se v današnjem času srečuje z veliko konkurenco na trgu. Novi in bolj uspešno prodajan proizvod je postal gonilo slovenskega bančništva. Ne smemo izključiti pravilnosti in ustreznosti poslovanja na bančnem trgu, saj je to osnova za nadaljnjo poslovanje. Poslovanje banke zahteva zelo natančno in skrbno načrtovanje finančnih tokov, saj lahko banka le tako ostane sposobna zagotavljati ustreznost svojih storitev. Banke morajo svoje storitve ponujati čim bolj nemoteno, v enem kontinuiranem procesu, saj lahko le tako ohranijo dosedanje in privabijo nove komitente. Število kakovostnih komitentov lahko izjemno poveča priljubljenost določene banke. Namreč ljudje smo navajeni izbirati banko na osnovi priporočil oziroma na osnovi dobrih izkušenj. Bančništvo se v današnjem času razvija v smeri približevanja potrebam bodočih komitentov, se z zanimanjem posvetuje s stranko in ji na čim boljši način svetuje.
Ključne besede: finančna institucija, bančni sistem, finančni trg, kapital banke, finančni presežek, finančni primanjkljaj, likvidnost, varnost, rentabilnost, ekonomičnost, kapitalska ustreznost, multiplikacija, ponudba, povpraševanje, kratkoročni kredit, dolgoročno posojilo, poroštvo, hipoteka, zavarovanje, obresti, glavnica, kreditno tveganje, tržno tveganje.
Objavljeno v DKUM: 04.05.2011; Ogledov: 3330; Prenosov: 407
Celotno besedilo (315,61 KB) |
