| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PROFESIONALNI RAZVOJ UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
Anja Ivajnšič, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo z naslovom Profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka opredeljuje profesionalni razvoj učiteljev, njegove bistvene značilnosti, faze in modele ter dejavnike, ki vplivajo nanj. V empiričnem delu smo ugotovili, v kolikšni meri so učitelji razrednega pouka procesno orientirani v svojih pojmovanjih pri lastnem učenju, in sicer glede regulacije učenja, znanja, skupinskega učenja, sposobnosti in tolerance do negotovosti. Prav tako smo proučili, kakšna sta njihov pogled in odnos do stalnega strokovnega spopolnjevanja. Pri tem so nas zanimale razlike med učitelji s končano pedagoško fakulteto in pedagoško akademijo ter učitelji z različnim številom let poučevanja (0-10 let, 11-20 let, več kot 20 let poučevanja). Uporabljena je bila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da med učitelji z različno zaključeno fakulteto/akademijo in med učitelji z različnim številom let poučevanja v pojmovanjih lastnega učenja ni bistvenih razlik. Večini učiteljev so bližja procesno orientirana pojmovanja in ne tradicionalna. V odnosu do stalnega strokovnega spopolnjevanja prav tako ni bistvenih razlik, statistično značilna razlika se kaže le v vzrokih za neudeležbo na programih stalnega strokovnega spopolnjevanja. Tako smo interpretirali rezultate glede na celoten vzorec. Učitelji se med različnimi oblikami vseživljenjskega učenja najpogosteje udeležujejo programov stalnega strokovnega spopolnjevanja, nad katerimi so se jim pričakovanja le delno uresničila. Obiskujejo jih pogosto in večinoma zaradi seznanitve z novostmi. Uporabnost programov spopolnjevanja v praksi je velika, še več dodatnega spopolnjevanja pa si učitelji želijo na področjih integracije otrok s posebnimi potrebami.
Ključne besede: Ključne besede: profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka, značilnosti profesionalnega razvoja, faze in modeli profesionalnega razvoja, dejavniki profesionalnega razvoja, učiteljeva pojmovanja in prepričanja, stalno strokovno spopolnjevanje.
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 3219; Prenosov: 790
.pdf Celotno besedilo (923,40 KB)

2.
ODNOS DIJAKOV IN PEDAGOŠKIH DELAVCEV DO NASILJA V DIJAŠKIH DOMOVIH
Olga Dečman Dobrnjič, 2012, doktorska disertacija

Opis: V teoretičnem delu govorimo o vrstah in modelih organizacij, organizacijskih ciljih, viziji, smotrih ter politiki in strukturi organizacije. Posebej opredeljujemo dijaške domove kot organizacije ter pojasnjujemo pomen organizacijske kulture in uvajanja sprememb vzgojno-izobraževalne organizacije. Opredelimo vloge in kompetence vzgojitelja kot odgovornega nosilca vzgojnega procesa v dijaških domovih. V nadaljevanju iz različnih teoretičnih izhodišč ugotavljamo vzroke za pojavnost nasilja. Pojasnjujemo nasilje kot posledico agresije in zlorabe moči. Veliko je dejavnikov nasilja, v našem diskurzu iz različnih teoretičnih izhodišč osvetljujemo družino in šolsko okolje kot najpomembnejša dejavnika nasilja. Pojasnjujemo vrste in oblike nasilja ter njegove posledice za žrtve in okolje. Prikazujemo preventivne akcije proti nasilju v različnih evropskih državah in nacionalno politiko preventive proti nasilju v slovenskem šolskem okolju. Iz teoretičnih izhodišč disertacije lahko zaključimo, da na odnose v organizaciji vplivajo: organiziranost organizacije ter organizacijska struktura in kultura, da so dijaški domovi del šolskega okolja, ki so različnih organizacijskih oblik, v njih bivajo dijaki in ostali vključeni, nosilci vzgojno izobraževalnega procesa pa so pedagoški delavci (vzgojitelji). V dijaških domovih se dogaja kulturna hibridizacija. Ugotavljamo, da sta družina in šolsko okolje zelo pomembna dejavnika nasilja, da imajo otroci in mladostniki, ki so dalj časa žrtve nasilja, trajne posledice na osebnem nivoju in v odnosnih relacijah, da se družba vse bolj zaveda posledic nasilnih dejanj, da države sistemsko pristopajo k preprečevanju nasilja v družini in v šolskemu okolju tako, da sprejemajo nacionalne smernice in programe preprečevanja nasilja v družbi, v družini in vzgoji in izobraževanju ter spreminjajo zakonodajo s tega področja. V empiričnem delu smo raziskovali stališča, prepričanja in vedenjske namere ravnateljev, pedagoških delavcev (vzgojiteljev) in dijakov v odnosu do nasilnih dejanj, ki se dogajajo v dijaških domovih in v družini, ter ugotavljali, kako imajo dijaški domovi v vzgojno delo vključen menedžment preventive proti nasilju. Predmet našega raziskovanja je bil odnos do nasilja, v raziskavo je bilo vključenih 40 dijaških domov v Sloveniji (vsi dijaški domovi, ki so izvajali vzgojno-izobraževalno dejavnost v letu 2010). Raziskovalni vzorec je predstavljalo 23 ravnateljev (57,50 % populacije), 131 pedagoških delavcev (vzgojiteljev) (61,79 % populacije) in 1343 dijakov (25,18 % populacije). Ugotovili smo, da anketiranci najbolj resno ocenjujejo spolno, zatem fizično in nato psihično nasilje, da pedagoški delavci in dijaki bolj resno ocenjujejo nasilna dejanja, storjena v družini kot nasilna dejanja, storjena v šolskem okolju. Iz raziskave izhaja, da pedagoški delavci statistično višje ocenjujejo zasluženo višino kazni kot dijaki, ter da ženske v primerjavi z moškimi bolj resno ocenjujejo nasilna dejanja. Ugotavljamo, da obstajajo statistično pomembne razlike v oceni resnosti nasilnih dejanj v odvisnosti od organizacijske oblike dijaškega doma. Najbolj resno ocenjujejo nasilna dejanja nad istospolno usmerjenimi dijaki in skupinami v samostojnih dijaških domovih, sledijo zasebni dijaški domovi in dijaški domovi, ki so organizacijsko povezani s šolo. Obstajajo tudi statistično pomembne razlike v oceni resnosti nasilnih dejanj nad dijaki, ki javno in jasno opredeljujejo svojo versko pripadnost med samostojnimi domovi in domovi, ki so organizacijsko priključeni šoli, v prid samostojnih domov. Pedagoški delavci v primerjavi z dijaki bolj resno ocenjujejo nasilno dejanje nad versko in etično drugačnimi posamezniki in skupinami. Med dijaki in pedagoškimi delavci ne obstaja statistično pomembna razlika glede ocene resnosti nasilnih dejanj nad dijaki s posebnimi potrebami. Anketiranci bolj resno ocenjujejo nasilje nad dijaki s posebnimi potrebami, ki imajo specifične primanjkljaje, kot nad nadarjenimi dijaki. Ugotovili smo,
Ključne besede: organiziranost organizacije, organizacijska kultura, odnosi v organizaciji, dijaški dom, prepričanja, stališča in vedenjske namere do nasilnih dejanj, dijaki, pedagoški delavci, ravnatelji, stališča do nasilja, politika preventive proti nasilju
Objavljeno: 06.03.2012; Ogledov: 2207; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

3.
INDIVIDUALNE RAZLIKE IN UČINEK EGO IZČRPANOSTI: VPLIV IMPLICITNIH PREPRIČANJ NA SAMOKONTROLO
Saša Zorjan, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče raziskave je bil raziskati koncepta situacijske ter dispozicijske samokontrole ter preveriti učinke implicitnih teorij (prepričanj o moči volje) na pojav ego izčrpanosti in posledično samokontrolo. Bolj specifično nas je zanimalo, ali bodo implicitna prepričanja o (ne)omejenosti virov samokontrole ublažila učinke različnih stopenj ego izčrpanosti na samokontrolo. Dodatno smo preverili tudi, kako se dispozicijska samokontrola povezuje s študijsko uspešnostjo študentov. V eksperimentu je sodelovalo 111 študentov (98,2 % žensk) prvega letnika različnih smeri Filozofske ter Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Udeležence smo naključno razdelili v tri skupine; eno kontrolno ter dve eksperimentalni skupini. Eksperimentalni skupini sta med eksperimentom reševali več nalog, ki so zahtevale samokontrolo, medtem ko so udeleženci kontrolne skupine reševali naloge, ki samokontrole niso zahtevale. Situacijska samokontrola je bila ocenjena s pomočjo Stroopove interference ter številom točk na nalogi sposobnosti odložitve nagrade. Poleg tega so vsi udeleženci rešili še kratko lestvico samokontrole ter lestvico prepričanj o moči volje. Rezultati so pokazali, da imajo prepričanja o moči volje različne učinke ob različnih stopnjah ego izčrpanosti. Pri skupini z zmerno ego izčrpanostjo so prepričanja o moči volje ublažila učinke ego izčrpanosti na posledično samokontrolo, medtem ko pri skupini z visoko ego izčrpanostjo teh učinkov ni bilo. Hkrati smo ugotovili tudi, da se prepričanja o moči volje v skupini z visoko ego izčrpanostjo pomembno znižajo tekom eksperimenta. Dodatno smo ugotovili še, da se dispozicijska samokontrola pozitivno povezuje z akademsko uspešnostjo. Ugotovitve kažejo, da imajo psihološki faktorji, kot so prepričanja o moči volje, pomembno vlogo pri sposobnosti samokontrole, vendar le ob zmerni ego izčrpanosti. Ob visoki ego izčrpanosti psihološki faktorji, kot so prepričanja o moči volje, več ne omilijo negativnih učinkov ego izčrpanosti na samokontrolo.
Ključne besede: Samokontrola, ego izčrpanost, prepričanja o moči volje, Stroopova interferenca, odložitev nagrade
Objavljeno: 06.11.2014; Ogledov: 1329; Prenosov: 567
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
PSIHOLOGIJA TRGOVANJA NA KAPITALSKIH TRGIH
Mišel Potočnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Še ne tako dolgo nazaj je bilo trgovanje na finančnih trgih rezervirano samo za velike institucije kot so banke, ter različni skladi, ki so upravljali z velikim kapitalom. Z razširitvijo osebnih računalnikov ter zakonsko ureditvijo tega področja so borzne hiše s pomočjo trgovalnih platform omogočile trgovanje tudi manjšim organizacijam ter posameznikom z manjšim osnovnim kapitalom. Potrebno je ločiti med trgovalci in vlagatelji. Trgovalci aktivno upravljajo s svojim premoženjem. Medtem, ko lahko vlagatelji svoj kapital prepustijo v upravljanje drugim. Prav tako so v primerjavi z vlagatelji usmerjeni precej bolj kratkoročno. V pozicije vstopajo in izstopajo zelo hitro. Ta interval lahko znaša od nekaj minut pa do nekaj dni ali tednov. Trgovalci lahko danes tako kar iz domačega naslonjača trgujejo z delnicami, terminskimi pogodbami, izvedenimi finančnimi instrumenti ali valutnimi pari. Trgovanje je na videz precej preprosto, pogosto pa ljudje v tem vidijo sredstvo hitrega zaslužka. Nepisano pravilo pa pravi, da kar 95 odstotkov trgovalcev svoj vložek izgubi v nekaj tednih ali mesecih. Za uspešno trgovanje je pomembno razumevanje treh konceptov. To so torej tehnična in temeljna analiza ter psihologija trgovanja. V tem diplomskem seminarju bomo podrobneje obdelali pomembnost poznavanja psihologije za uspešno trgovanje ter ponudili nekaj rešitev kot pomoč za uspešno in dobičkonosno trgovanje.
Ključne besede: psihologija trgovanja, trgovanje, vlaganje, investiranje, forex, delnice, tehnična analiza, temeljna anliza, prepričanja, trgovalni načrt, trgovalni dnevnik, vedenjske finance, vedenjske anomalije
Objavljeno: 14.07.2015; Ogledov: 580; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
Pomen učiteljevih pojmovanj in prepričanj za profesionalni razvoj učiteljev
Anja Ivajnšič, Milena Ivanuš-Grmek, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Prispevek izpostavlja pomen učiteljevih pojmovanj in prepričanj za njihov profesionalni razvoj. V prvem delu je opredeljen profesionalni razvoj učiteljev ter predstavljen pomemben dejavnik učiteljevega profesionalnega razvoja - učiteljeva pojmovanja in prepričanja. V drugem delu so prikazani rezultati raziskave, ki se nanašajo na učiteljeva pojmovanja skupinskega učenja in tolerance do negotovosti. Zanimale so nas razlike med učitelji s končano pedagoško fakulteto in učitelji s končano pedagoško akademijo ter razlike med učitelji z različnim številom let poučevanja. Statistično značilne razlike med učitelji z zaključeno pedagoško fakulteto oz. pedagoško akademijo in med učitelji z rayličnim številom let poučevanja so se pokazale v primeru štirih izjav.
Ključne besede: profesionalni razvoj, učitelji razredenga pouka, dejavniki profesionalnega razvoja učiteljev, učiteljeva pojmovanja, učiteljeva prepričanja, skupinsko učenje, toleranca do negotovosti
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 705; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Odnos med prepričanji in spoprijemanjem z negativnimi čustvi v razredu pri učiteljih osnovne šole
Zita Šimonka, Katja Košir, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Pretirano oklepanje mitov o idealnem učitelju vodi v učiteljeva prevelika pričakovanja, to pa posledično do izgorelosti in nastanka negativnih čustev (Bečaj 1990). Namen prispevka je preveriti povezanost med strinjanjem z miti o dobrem učitelju in doživljanjem negativnih čustev ter povezanost med samoocenjenim ustrezanjem mitom o dobrem učitelju in doživljanjem negativnih čustev. V raziskavi je sodelovalo 137 osnovnošolskih učiteljev. Rezultati raziskave so pokazali, da se učitelji pretirano oklepajo mitov o dobrem učitelju ter da v povprečju vsi v določeni meri v razredu doživljajo negativna čustva. Vzroke za negativna čustva najpogosteje iščejo v vedenju učencev. V diskusiji smo navedli nekaj možnih rešitev, ki bi učiteljem pomagale pri spoprijemanju z negativnimi čustvi v razredu.
Ključne besede: učitelji, negativna čustva, prepričanja, pričakovanja, osnovne šole
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 476; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (635,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Razvijanje občutljivosti za tabu homoseksualnosti skozi izbrana dela mladinske književnosti
Mateja Čeh, 2017, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo prikazali in utemeljili, da lahko mladinska literatura pomaga pri detabuizaciji homoseksualnosti, in sicer pri razvijanju občutljivosti, dvigu tolerance in zmanjševanju predsodkov ter dilem mladega bralca. V teoretičnih izhodiščih smo najprej predstavili pojem homoseksualnosti. Opredelili smo istospolne družine in na podlagi mnogih aktualnih, predvsem tujih strokovnih in znanstvenih raziskav ter izsledkov predstavili socialni in emocionalni razvoj otrok istospolnih družin. Za tega velja, da ni pogojen s strukturo družine, temveč z družinskimi odnosi. Razvoj otrok homoseksualnih staršev se ne razlikuje od razvoja otrok heteroseksualnih staršev. Zanimale so nas tudi izkušnje teh otrok med šolanjem, saj so pogojene s prepričanji in stališči učiteljev, majhni otroci predsodkov in stereotipov namreč še ne poznajo. Navedli smo nekaj smernic za spopadanje s predsodki in z dilemami ter pri tem v ospredje postavili mladinsko literaturo, ki nevsiljivo razvija občutljivost ter otrokom in tudi učiteljem prikaže svet tak, kot je, v vsej svoji raznolikosti. Razvijanje občutljivosti za tabu homoseksualnosti smo analizirali na podlagi petih izbranih književnih del (Suzana Tratnik: Ime mi je Damjan; Alenka Spacal: Mavrična maškarada; Lawrence Schimel: Sosedje in prijatelji; Justin Richardson, Peter Parnell: In s Tango smo trije; Brane Mozetič: Prva ljubezen), pri čemer nas je zanimalo, kako je v posameznem delu tabu tema obdelana. V empiričnem delu smo na podlagi intervjujev z dvema učiteljicama z različnih osnovnih šol preverjali, kakšna stališča imata do splošnih tabujev, do tabuja homoseksualnosti, kakšne so njune izkušnje z otrokom iz istospolne družine in njuno poznavanje mladinskih del z obravnavano tematiko, ki jih v zaključnem delu analiziramo. Izsledki so pokazali, da imajo učitelji na splošno o homoseksualnosti še vedno pretežno negativno stališče, izkušnje z učenci istospolnih družin pa so pozitivne. Mladinske literature na to temo intervjuvani učiteljici ne poznata in je zato tudi ne uporabljata v razredu, čeprav menita, da lahko pomaga razvijati občutljivost za tabu homoseksualnosti tako pri učiteljih kot tudi pri učencih.
Ključne besede: homoseksualnost, otroci istospolnih družin, prepričanja in predsodki čiteljev, mladinska literatura
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 504; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

8.
Implicitna prepričanja o svetu v povezavi z nekaterimi psihološkimi dejavniki in kritičnim mišlenjem
Patricija Petrič, 2017, magistrsko delo

Opis: V nalogi se v večini ukvarjamo z implicitnimi prepričanji o svetu, natančneje s prepričanji o teorijah zarote. Raziskujemo teoretične in empirične izsledke avtorjev s splošnega področja raziskovanj teorij zarote, psiholoških značilnosti posameznikov, ki uporabljajo t. i. konspiracijski način razmišljanja, ter kako se ta prepričanja povezujejo z načini delovanja kognicije in značilnostmi virov in informacij, ki bi lahko vplivale na razvoj prepričanj v teorije zarote. Del naloge je tudi empiričen, kjer smo na slovenskem vzorcu ugotavljali stopnjo prepričanj v teorije zarote in povezave le-teh z nekaterimi psihološkimi dejavniki, kot so anksioznost, samospoštovanje, zadovoljstvo z življenjem in mesto nadzora. V nalogo so v zvezi s tem vključeni tudi življenjski izidi kritičnega mišljenja.
Ključne besede: Implicitna prepričanja v teorije zarote, informacije, psihološki dejavniki, kritično mišljenje
Objavljeno: 07.03.2017; Ogledov: 321; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

9.
Prepričanja učencev, staršev in učiteljev o notranjih dejavnikih učne uspešnosti
Helena Smrtnik Vitulić, Irena Lesar, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: S prispevkom smo želeli proučiti prepričanja učencev, učiteljev in staršev o notranjih dejavnikih učne uspešnosti ter preveriti, ali se njihova prepričanja med seboj razlikujejo. V prispevku so tematizirana prepričanja o naslednjih notranjih dejavnikih učne uspešnosti: osebnostnih potezah, intelektualnih sposobnostih, govorni kompetentnosti, zanimanju za predmet in lokusu nadzora. V vzorec je bilo vključenih 516 učencev petega, sedmega in devetega razreda iz 12 različnih osrednjeslovenskih osnovnih šol, njihovih 408 staršev in 195 učiteljev. Starši so v anketnem vprašalniku med širšimi osebnostnimi potezami kot najpomembnejši za učno uspešnost označili odprtost in vestnost, učenci odprtost in ekstravertiranost, učitelji pa sprejemljivost in čustveno stabilnost. Med drugimi izpostavljenimi notranjimi dejavniki učne uspešnosti pa po prepričanjih anketirancev na učno (ne)uspešnost najbolj vplivata (ne)zanimanje za predmet in notranji lokus nadzora, nekoliko manj pa učenčeve intelektualne sposobnosti in govorna kompetentnost. Prepričanja o posameznih dejavnikih učne uspešnosti se med skupinami anketirancev razlikujejo. V prihodnje bi bilo učence, učitelje in starše smiselno spodbuditi k razmišljanju o pomenu posameznih dejavnikov učne uspešnosti, predvsem pa bi bilo z njimi potrebno spregovoriti o tem, na katere dejavnike učenci, učitelji in starši lahko vplivajo in s tem izboljšajo učno uspešnost učenca.
Ključne besede: učna uspešnost, prepričanja, notranji dejavniki, starši, učenci, učitelji
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 212; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (188,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Izgorelost in depresivnost na delovnem mestu: vloga z delom povezanih iracionalnih prepričanj, delovnih zahtev in prenosa dela v zasebno življenje
Kaja Sel, 2019, magistrsko delo

Opis: Izgorelost in depresivnost sodita med najpogostejši duševni motnji v delovnem okolju in se povezujeta s številnimi negativnimi posledicami, tako na osebni ravni kot tudi na ravni organizacije. Namen magistrskega dela je bil podrobneje preučiti individualne dejavnike in dejavnike, ki vplivajo na razvoj motenj po izteku delovnega časa. Tako smo raziskali, kako se z izgorelostjo in depresivnostjo povezujejo z delom povezana iracionalna prepričanja (neuspeh in zahteve uspešnosti), prenos dela v zasebno življenje, kognitivne delovne zahteve, čustvene delovne zahteve, afektivna ruminacija in miselni odklop. V raziskavo je bilo vključenih 207 zaposlenih oseb, v starostnem razponu od 20 do 69 let, od tega je bilo 54,1 % žensk. Udeleženci so imeli različne stopnje izobrazbe, delo so opravljali na različnih poklicnih področjih. Izpolnjevali so vprašalnik z demografskimi podatki, nato pa testno baterijo, sestavljeno iz vprašalnika izgorelosti (MBI- GS), vprašalnika o bolnikovem zdravju (PHQ-9), vprašalnika z delom povezanih iracionalnih prepričanj (WIB-Q), vprašalnika kazalnikov dela in zasebnosti (WHIB), vprašalnika ruminacije v zvezi z delom (WRRQ) in vprašalnika delovnih zahtev in virov. Zastavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo hierarhične multiple regresije in mediacijskih analiz, kjer smo v vlogo mediatorjev postavili afektivno ruminacijo in miselni odklop. Rezultati so pokazali, da se izgorelost in depresivnost povezujeta s podobnimi konstrukti, iz česar lahko sklepamo, da je ločevanje med motnjama v poklicnem okolju oteženo. Med napovednike izgorelosti umeščamo afektivno ruminacijo, miselni odklop in prenos dela v zasebno življenje, depresivnost pa statistično pomembno napoveduje le afektivna ruminacija. Mediacijske analize nam povedo, da se neuspeh preko afektivne ruminacije povezuje z izgorelostjo in depresivnostjo, preko miselnega odklopa pa le z izgorelostjo. Prenos dela v zasebnost se preko miselnega odklopa povezuje z obema odvisnima spremenljivkama (izgorelostjo in depresivnostjo), čustvene delovne zahteve pa se preko afektivne ruminacije povezujejo le z izgorelostjo. Rezultati mediacijskih analiz, kjer v vlogi neodvisnih spremenljivk nastopajo zahteve uspešnosti in kognitivne delovne zahteve, kažejo, da se te niso izkazale kot statistično pomembne.
Ključne besede: izgorelost, depresivnost, z delom povezana iracionalna prepričanja, prenos dela v zasebno življenje, čustvene delovne zahteve, kognitivne delovne zahteve, afektivna ruminacija, miselni odklop
Objavljeno: 18.02.2019; Ogledov: 319; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici