SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nekateri sociološki in zdravstveni vidiki samomorilnosti
Marina Grenko, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni nekateri sociološki in zdravstveni vidiki samomorilnosti. Namen diplomskega dela je predstaviti problem samomorilnosti na slovenskem, s posebnim poudarkom na bolj ogroženih regijah, ter osvetliti problem samomorilnosti tudi z zdravstvenih, biološko-medicinskih, ekonomskih, socioloških in etičnih vidikov. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena problematika samomorilnosti iz različnih zornih kotov. Predstavljeni so dejavniki tveganja, ter nekateri miti in dejstva, kakor tudi delo medicinske sestre s suicidalno ogroženim bolnikom. Predstavili smo podatke o samomorilnosti na slovenskem ozemlju ter predstavili možne in izpeljane ukrepe za zmanjševanje problematike. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v letu 2009 v treh slovenskih bolnišnicah, ki delujejo na območju, kjer je samomorilnost zelo visoka, oz. najvišja v Sloveniji. Med 130 zaposlenih zdravstvenih delavcev smo razdelili anketne vprašalnike, s katerimi smo želeli ugotoviti, kakšno je poznavanje problematike med zdravstvenimi delavci in odnos zdravstvenih delavcev do pojava samomorilnosti in do samomorilcev na bolj ogroženih območjih (Celjska in Koroška regija). Ugotovili smo, da so zdravstveni delavci dobro seznanjeni s splošno znanimi statističnimi podatki v zvezi s samomorilnostjo na slovenskem, da so v odgovorih, ko morajo izraziti svoje mnenje o samomorilnosti neodločni, razen ko smo jih spraševali o evtanaziji. Večina anketirancev ocenjuje, da nimajo dovolj znanja in izkušenj, da bi lahko pomagali samomorilno ogroženemu človeku ali preprečili samomor.
Ključne besede: samomor, samomorilna ogroženost, žalovanje, tabu, preprečevanje samomora
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 2675; Prenosov: 577 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
SAMOMORILNOST PRI MLADIH V SLOVENIJI
Jernej Pipuš, 2012, diplomsko delo

Opis: Samomor ali po latinsko »suicidum« pomeni ubiti samega sebe, vzeti si življenje. Je zaskrbljujoč pojav, ki zahteva pri samomorilno ogroženih celosten pristop. To pomeni, da je treba o samomoru javno spregovoriti, vzpostaviti učinkovito komunikacijo med zdravniki in vsemi, ki prihajajo v neposreden stik z osebami s težavami in duševnimi motnjami. Gre za problem, ki je povezan z biološkimi predispozicijami pa tudi s psihičnimi in družbenimi dejavniki. Zato je pomembno, da se samomorilnost ne obravnava le z medicinskim, ampak s celostnim, interdisciplinarnim pristopom, ta pa poleg zdravstvenega vključuje tudi druge sektorje in ljudi različnih strok, ki pomagajo ljudem v stiski. Povezanost in sodelovanje različnih sektorjev sta nujna in zelo pomembna. Cilj celostnega pristopa je preprečevanje in zmanjševanje števila teh dejanj. V diplomskem delu smo opisali značilnosti samomora v Sloveniji, povezanost dejavnikov tveganja za samomor, v nadaljevanju diplomskega dela pa podrobneje predstavili samomorilno ogroženost med mladimi in kako prepoznavati samomorilna vedenja. Predstavili smo najbolj tvegane skupine za samomor in samomorilno vedenje pri mladih in mladostnikih. Opisali smo vzroke za izvršitev samomora in povezavo z različnimi duševnimi motnjami. Poudarili smo preventivne dejavnosti in vlogo usmerjene terapevtske pomoči mladostnikom z visokim samomorilnim tveganjem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena meseca marca 2010, in sicer s pomočjo anketnega vprašalnika med tridesetimi naključno izbranimi polnoletnimi dijaki ene izmed srednjih šol v Mariboru. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so mladi informirani o samomoru, o njihovi morebitni samomorilni ogroženosti, in kje bi poiskali pomoč ob pojavu samomorilnih misli. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirani mladi o samomoru zadovoljivo informirani, niso izrazito samomorilno ogroženi in se med prijatelji in v družini o tem pojavu redko pogovarjajo. Zaupali bi se prijateljem.
Ključne besede: samomor med mladimi in mladostniki, samomorilnost, dejavniki tveganja, prepoznavanje samomorilnosti, preprečevanje samomora.
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 2763; Prenosov: 488
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
SAMOMORILNOST PRI STAREJŠIH V PODRAVSKI REGIJI
Aleksandra Kiselak, 2012, diplomsko delo

Opis: Samomor ima v Sloveniji strahovite razsežnosti, ki se razlikujejo od regije do regije. Kljub resnosti samomorilne problematike pa Slovenija še vedno nima izdelanega programa za preprečevanje samomorilnosti kot jo imajo nekatere druge države. Namen diplomskega dela je predstaviti problematiko samomorilnosti med starejšimi od 65 let v Podravski regiji in jo primerjati z ostalimi regijami v Sloveniji. Želeli smo tudi odkriti vzroke, ki pripeljejo starejše do razmišljanja o predčasnem in zavednem končanju svojega življenja. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik. Podatki, pridobljeni z vprašalnikom, so bili statistično obdelani s programskim orodjem Microsoft Excel in Microsof Word. Rezultati. Ugotavljamo, da je stopnja samomorilnosti v Podravski regiji višja od slovenskega povprečja. Ugotovili smo, da bi petnajst posameznikov naredilo samomor, če bi bili neozdravljivo bolni. V primerjavi z drugimi raziskavami, je tudi naša raziskava pokazala, da so k samomoru bolj nagnjeni moški kot ženske. Sklep. Medicinske sestre, kot pomembni akterji pri preprečevanju samomorilnosti morajo s starejšimi vzpostaviti empatičen odnos, še posebej z moškimi, kajti ti redkeje obiščejo zdravnika in težje spregovorijo o svojih težavah. Več časa si morajo vzeti za tiste, ki imajo težave z vidom, sluhom in kronično bolečino, saj ti posamezniki pogosteje pomislijo na samomor.
Ključne besede: : samomor, samomorilna ogroženost, preprečevanje samomora, starejša populacija
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 1414; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

4.
Seznanjenost mladih s problemom samomorilnosti v Sloveniji
Jasna Kašnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem, saj imamo že več desetletij visok količnik samomorilnosti v primerjavi z drugimi državami. Zelo pomembno je, da so mladi seznanjeni s problemom samomorilnosti, saj bi lahko samomor preprečili, če bi prepoznali ogroženost samomorilne osebe, opozorilne znake pa vzeli resno. V diplomskem delu predstavljamo dve najbolj samomorilno ogroženi skupini, mladostnike in starostnike. Predstavili smo dejavnike tveganja za samomorilno vedenje med mladimi in starejšimi, preprečevanje samomora v primarnem zdravstvu, med mladimi in med starejšimi ter vlogo medicinske sestre pri obravnavi samomorilnih pacientov. Metodologija raziskovanja. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z uporabo strukturiranega vprašalnika. Raziskavo smo izvedli na eni izmed srednjih zdravstvenih šol v Sloveniji, v kateri je sodelovalo 60 polnoletnih mladostnikov. Raziskava je bila izvedena meseca decembra leta 2011. Rezultati. Po mnenju anketiranih mladostnikov je glavni razlog za samomorilnost depresija, najpogostejši razlog za samomorilnost med mladimi so neurejeni odnosi v družini, najpogostejša razloga za samomorilnost med starejšimi pa sta osamljenost in socialno-ekonomski status. Iz raziskave je razvidno, da so mladostniki sorazmerno dobro seznanjeni s problemom samomorilnosti. Sklep. Mladostniki potrebujejo ustrezno znanje o problemu samomorilnosti, da bi lahko primerno ukrepali ob srečanju s samomorilno osebo in da se sami ne bi odločili za takšno »rešitev« svojih težav.
Ključne besede: samomor, samomorilno vedenje, mladostnik, starostnik, preprečevanje samomora, medicinska sestra.
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1269; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

5.
SAMOMOR V SLOVENIJI
Anja Svalina, 2015, diplomsko delo

Opis: Samomor je star, kot je človeštvo samo. Različna obdobja človeške civilizacije so do tega sociopatološkega pojava zavzemala različna stališča: od skrajnega zavračanja do polnega priznanja- kot osebno pravico do lastne smrti, ki je segla celo tudi tako daleč, da je človek neovirano razpolagal s svojim življenjem, vključno s pravico, da si življenje tudi vzame. Religiozna merila so bila proti samomoru- tako krščanstvo kot islam. Samomor se je v nadaljnem družbenem razvoju iz religioznih in pravnih norm preselil na filozofske in umetniške steze. Danes je masovnost samomora v velikem številu držav izstopajoči del nacionalne patologije, ki mu strokovnjaki posvečajo vedno več pozornosti in analiz. Slovenci imamo težave z izbiro primernih strategij, ko se je treba soočiti s težavami. V nekaterih delih države celo bolj kot v drugih. Žal smo kot eno od teh strategij izbrali tudi samomor. Ta pa za seboj pušča čustveno puščavo. Družine, ki se s tem dejanjem soočajo več generacij zapored, so vse prej kot redke. Odstotek samomorov v Sloveniji je zelo visok in sega v sam evropski vrh. Zaradi pogostosti samomora, saj si na vsakih 21 ur ena oseba v Sloveniji vzame življenje, se posamezniki na tak ali drugačen način srečujejo s samomorom. Zato je pomembno prepoznati pri sočloveku, kdaj je samomorilno ogrožen, ter da poznamo načine, kako mu pomagati. Preprečevanje samomora je namreč naloga celotne družbe. Z diplomsko nalogo želim opozoriti na problem samomora v Sloveniji, ki je žal prepogost, zato je še toliko bolj pomembno, da v čim večji meri opozarjamo na alarmantno stanje le-tega.
Ključne besede: samomor, samomorilno vedenje, samomorilna ogroženost, dejavniki tveganja, mladostnik, starostnik, preprečevanje samomora
Objavljeno: 02.06.2015; Ogledov: 1290; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (560,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici