| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ukrepi za preprečevanje respiratornih okužb pri pacientih s traheostomo
Sara Vučković, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Traheostoma je kirurško narejena odprtina na vratu, ki pacientom omogoča dihanje, ker pa odprtina ni zaščitena, lahko zrak prosto vstopa brez, da bi bil predhodno ogret, navlažen in očiščen. Prav zato so pacienti s traheostomo bolj dovzetni za respiratorne okužbe, ki so na prvem mestu po pogostosti in predstavljajo precejšen izziv za zdravljenje. Naš namen je ugotoviti, kako uspešno pacienti vnašajo svoje znanje o ukrepih v prakso in, ali upoštevanje ukrepov s sabo prinaša tudi manjšo obolevnost za respiratornimi okužbami. Metode: Zaključno delo temelji na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Izvedena je bila raziskava na temo poznavanja in upoštevanja ukrepov ter morebitne obolevnosti za respiratornimi okužbami pri pacientih s traheostomo. Kot inštrument raziskovanja je bila uporabljena anketa, ki smo jo sestavili sami na osnovi pregleda znanstvene literature. Podatke smo analizirali in predstavili s pomočjo grafov in tabel. Rezultati: Za respiratorno okužbo je v času narejene traheostome obolelo že 41,8 % pacientov. Anketiranci so imeli v povprečju največ težav z obilo izločka (PV = 1,96) in s kašljem (PV = 1,96). S temi težavami smo povezali tudi pomanjkanje znanja aspiracije in primanjkljaj v metodah vlaženja zraka. Izračunali smo, da jih 59,6 % ukrepov ne pozna dovolj dobro. Kar 74,1 % si želi več dodatnega znanja in gradiv na temo respiratornih okužb in preventivnih ukrepov za preprečevanje le-teh. Razprava in sklep: Bolj bi bilo potrebno raziskati obolevnost za respiratornimi okužbami pri pacientih s traheostomo. Potrebna bi bila tudi dodatna izobraževanja medicinskih sester.
Ključne besede: pacienti s traheostomo, ukrepi za preprečevanje respiratornih okužb, respiratorne okužbe, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 30.10.2020; Ogledov: 423; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (687,05 KB)

2.
Pomen preprečevanja infektov pri bolniku z vstavljenim trajnim urinskim katetrom
Tadeja Kolmanko, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Ena izmed osnovnih funkcij normalnega delovanja uropoetskega trakta je normalno izločanje urina iz telesa. Kadar prihaja do zapore sečevoda ali sečnice in posledično motenj v izločanju urina zaradi različnih bolezenskih znakov, je pogosta rešitev za izpeljavo seča uporaba trajnega urinskega katetra. Namen našega raziskovalnega dela je bilo ugotoviti, kolikšno je znanje zaposlenih na področju preventivnega delovanja, rokovanja z urinskim katetrom ter izvajanja ukrepov za preprečevanje okužb pri bolniku s trajnim urinskim katetrom. Metodologija: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno in deskriptivno metodo dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anonimni anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 42 zaposlenih v zdravstveni negi na oddelkih kirurgije izbrane bolnišnice. Rezultate, ki smo jih pridobili, smo analizirali in obdelali z računalniškimi programi: Microsoft Office Word in IBM SPSS 22.0. Rezultati: Na podlagi analize smo ugotovili, da ni pomembnih statistično značilnih razlik glede na stopnjo znanja med zaposlenimi v zdravstveni negi. Iz tega lahko sklepamo, da so zdravstveni delavci kirurškega oddelka dobro seznanjeni s standardi in postopki dela, hkrati izkazujejo željo po dodatnem strokovnem izobraževanju, izvajanju delavnic na temo kateterizacije bolnika ter tako sledijo novostim. Diskusija in zaključek: Vstavljen trajni urinski kateter predstavlja pomemben dejavnik tveganja za nastanek okužb. Pomembno pri tem je, da zaposleni v zdravstveni negi upoštevajo dogovorjene standarde in navodila za delo, saj le tako lahko zagotovijo strokovno izveden postopek, ki je varen za bolnika.
Ključne besede: urinski kateter, okužbe sečil, znanje medicinskih sester, preprečevanje okužb
Objavljeno v DKUM: 02.03.2020; Ogledov: 933; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
Intervencije operacijske medicinske sestre za zagotavljanje varnosti pacienta
Deja Petek, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Operacijska medicinska sestra se vključuje v vse faze perioperativne zdravstvene nege pacienta in je zadolžena za izvajanje celostne, na pacienta osredotočene oskrbe. Ker je v operacijskem okolju možnost za pojav napak izredno visoka je zagotavljanje varnosti pacienta ena ključnih nalog operacijske medicinske sestre. Zato je bil namen našega zaključnega dela predstaviti intervencije operacijskih medicinskih sester za zagotavljanje varnosti pacienta. Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Uporabili smo sistematični pregled literature. Literaturo smo iskali v različnih podatkovnih bazah (PubMed, CINAHL, SAGE in Cochrane). Pri iskanju ustrezne literature smo si prav tako pomagali še z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji. Vključili smo članke, ki so v angleškem in slovenskem jeziku, kvalitativne, kvantitativne ali študije mešanih metod, opisne študije ter študije, ki so bile dosegljive in objavljene med januarjem 2009 in julijem 2019. Rezultati: Ene najbolj pomembnih intervencij, ki vplivajo na varnost pacienta so bile timsko delo, komunikacija in vodenje. Prav tako pa je za varnost pacienta pomembno preprečevanje infekcij, torej zagotavljanje aseptičnih postopkov dela in uporaba ter poznavanje ustrezne prakse. K zagotavljanju varnosti pacienta pa je pripomogla tudi v veliki meri ustrezna predaja informacij, ustrezno dokumentiranje ter opravljanje ene naloge hkrati, saj se je le tako zagotovila osredotočenost pri delu. Diskusija in zaključek: Operacijska medicinska sestra je odgovorna za vrsto intervencij, ki morajo biti opravljena dosledno. Te intervencije pa potekajo skozi celotno operacijo in lahko znatno vplivajo na varnost pacienta v operacijski dvorani.
Ključne besede: perioperativna zdravstvena nega, kirurška oskrba pacienta, preprečevanje zapletov, preprečevanje okužb, preprečevanje poškodb.
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 1110; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (870,16 KB)

4.
Higiena rok v negovalnem timu na pediatričnem področju
Katja Hozjan, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Higiena rok je eden najpomembnejših ukrepov za preprečevanje bolnišničnih okužb, glavna elementa sta umivanje in razkuževanje rok. Za uspešno preprečevanje okužb v zdravstvenih ustanovah morajo biti zdravstveni delavci seznanjeni s splošnimi ukrepi, ter jih upoštevati. Metoda: Uporabili smo kvantitativno metodo dela, kjer je raziskava temeljila na uporabi strukturiranega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bil vključen negovalni tim s pediatričnega področja, kjer je sodelovalo 33 anketirancev. Rezultati: Analiza podatkov kaže, da zdravstveni delavci večinoma upoštevajo standarde umivanja in razkuževanja rok. Razprava: Med svojim delom je zdravstveno osebje nenehno izpostavljeno okužbam, ki so povezane z zdravstvom. Medicinske sestre so vključene v proces zdravstvene nege, kjer vsakodnevno izvajajo higieno rok. Z doslednim delom in pravilno tehniko higiene rok po standardih lahko zagotovimo varno delo za otroke, starše kot tudi zdravstveno osebje.
Ključne besede: higienizacija rok, preprečevanje okužb, otrok, negovalni tim, umivanje rok
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 965; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (361,28 KB)

5.
Zavedanje pomena preprečevanja hospitalnih infekcij z vidika zdravstvene nege
Tajda Kolarič, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Hospitalne infekcije so pomemben kazalec kakovostne in varne oskrbe pacienta v bolnišničnem okolju. Nadzor, preprečevanje in spremljanje okužb je temeljna naloga vseh zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi. Namen: Namen diplomskega dela je opisati pomen preprečevanja hospitalnih infekcij z vidika zdravstvene nege in predstaviti ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb s poudarkom na higieni rok. Z raziskavo želimo ugotoviti kakšno je zavedanje o pomenu higiene rok med zdravstvenimi delavci. Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi je sodelovalo 74 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi. Rezultati: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so zaposleni v zdravstveni negi in oskrbi enotni in menijo, da zdravstveni delavci lahko vplivamo na preprečevanje prenosa hospitalnih infekcij. Kar 80% zaposlenih meni, da je higiena rok najpomembnejši ukrep za preprečevanje okužb, kar se nam zdi pomembno, saj je prav higiena rok najpogostejši način prenosa okužb z enega bolnika na drugega. Sklep: Hospitalne infekcije so stalni problem bolnišnic, saj jih ne moremo v celoti preprečiti, ogrožajo pa tudi pacientovo zdravje. Pomembno je, da se zdravstveni delavci zavedamo, da s pravilnim izvajanjem higiene rok lahko preprečimo velik delež okužb povezanih z zdravstvom.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, higiena rok, razkuževanje rok, zaščitne rokavice, izolacija, preprečevanje okužb.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1189; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
Higiena rok v socialno varstvenem zavodu
Sergej Klemenčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Higiena rok je eden izmed najpomembnejših konceptov pri preprečevanju bolnišničnih okužb in bolezni. Osnovna elementa sta umivanje in razkuževanje rok. Vsi zdravstveni in drugi delavci v zdravstvenih ustanovah morajo biti seznanjeni s splošnimi ukrepi za preprečevanje okužb ter te ukrepe upoštevati. Metoda: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodo in metodo strukturiranega opazovanja. Raziskava je temeljila na nenapovedanem opazovanju. Vprašalnik za opazovanje Higiena rok s poudarkom na razkuževanju rok je bil sestavljen po metodologiji Svetovne zdravstvene organizacije po protokolu pet trenutkov za higieno rok. Raziskavo smo opravili na vzorcu 30 zaposlenih. Rezultati: Analiza podatkov kaže, da zdravsteni delavci v večini upoštevajo standarde za razkuževanje in umivanje rok (razkuževanje, količina razkužila, čas razkuževanja), medtem ko tehniko razkuževanja po standardu upošteva manj kot polovica opazovanih zdravstvenih delavcev (40 %). Razprava: Zdravstveni delavci so pri svojem delu nenehno izpostavljeni okužbam, povezanih z zdravstvom. Medicinske sestre, ki so neposredno vključene v proces zdravstvene nege, vsakodnevno nadzorujejo izvajanje higienskih in izolacijskih ukrepov. Le z doslednostjo pri izvajanju higiene rok je moč zagotoviti varno delo in za pacienta ter obiskovalce varno okolje.
Ključne besede: preprečevanje bolnišničnih okužb, razkuževanje rok, razkužila, odnos do razkuževanja rok.
Objavljeno v DKUM: 29.06.2017; Ogledov: 2051; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (552,13 KB)

7.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z DUŠEVNO MANJRAZVITOSTJO IN Z OKUŽBO ESBL
Irena Pivec Bračko, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene bolnišnične okužbe, ki se pojavljajo v povezavi z zdravstvom, vse pogosteje pa tudi v izvenbolnišničnem okolju. Predstavljeni so povzročitelji bolnišničnih okužb, zdravstvena nega duševno manjrazvitega pacienta z bolnišnično okužbo, načini prenosa, preventiva in preprečevanje prenosa okužbe, zaščitna sredstva pri preprečevanju prenosa okužb, izolacija okuženega pacienta z duševno manjrazvitostjo ter vloga medicinske sestre pri preprečevanju prenosa bolnišničnih okužb. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, v enem izmed socialnovarstvenih zavodov Slovenije, v januarju 2015 med zdravstvenimi delavci, ki prihajajo v stik z okuženimi pacienti. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zaposleni v zdravstveni negi upoštevajo navodila in izvajajo ukrepe za preprečevanje širjenja bolnišničnih okužb, kakšni so občutki zaposlenih, ki prihajajo v stik s pacienti okuženimi z večkratno odpornimi bakterijami ter kakšna je vloga medicinske sestre ob preprečevanju širjenja koloniziranosti z ESBL (extended spectrum beta lactamases). Rezultati raziskave so pokazali, da zdravstveni delavci v Zavodu dobro poznajo navodila in ukrepe za preprečevanje prenosa okužb in pri svojem delu ravnajo v skladu z njimi. Prav tako so dobro seznanjeni z načini prenosa okužb in jih zaradi tega ni strah lastne okužbe. Pri svojem delu prihajajo v stik s pacienti z duševno manjrazvitostjo in menijo, da je zdravstvena nega teh pacientov zahtevnejša.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, zdravstvena nega, zdravstveno-vzgojno delo, duševna manjrazvitost, preprečevanje širjenja okužb, izolacija, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 04.06.2015; Ogledov: 1195; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

8.
NALEZLJIVE BOLEZNI V VRTCU IN VLOGA VZGOJITELJA PRI PREPREČEVANJU OKUŽB
Suzana Mulej, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nalezljive bolezni v vrtcu in vloga vzgojitelja pri preprečevanju okužb opisuje nalezljive bolezni, ki se najpogosteje pojavljajo v vrtcu, njihove simptome, po katerih jih prepoznamo, možne zaplete bolezni in opis vloge vzgojitelja pri preprečevanju okužb. Navedli smo načine pravilnega umivanja rok ter kašljanja in kihanja. Osredotočili smo se na splošen izraz okužbe in opisali, na kakšen način se le-ta pojavi. Opredelili smo pojme (virusi, bakterije, glivice in paraziti), ki so povzročitelji bolezni. V nadaljevanju smo se posvetili vlogi vzgojitelja pri preprečevanju okužb v rednem oddelku vrtca in v bolnišničnem vrtcu z upoštevanjem preventivnih ukrepov. Ugotovili smo, da imajo v bolnišničnem vrtcu vzgojiteljice veliko odgovornost pri razkuževanju igrač in da je zelo pomembno vzajemno timsko sodelovanje z vsemi delavci v bolnišničnih oddelkih vrtca (čistilka, medicinska sestra, glavna medicinska sestra, zdravnik) ter vloga staršev pri vzdrževanju higiene, ki so v času otrokovega okrevanja skupaj z otroki.
Ključne besede: nalezljive bolezni, otroci, vrtec, vzgojitelj, bolnišnični vrtec, preprečevanje okužb, preventivni ukrepi, starši.
Objavljeno v DKUM: 19.06.2014; Ogledov: 1983; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (5,02 MB)

9.
Osveščenost medicinskih sester o bolnišničnih okužbah
Maja Skupnjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Bolnišnične okužbe so zaplet hospitalizacije in danes predstavljajo velik problem v zdravstvu. So kazalec kakovosti dela zdravstvenih delavcev. Diplomsko delo zajema opis bolnišničnih okužb, nastanek in načine prenosa ter preprečevanje bolnišničnih okužb. Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovanju in dedukativni metodologiji. Z raziskavo, ki smo jo izvedli v Opći bolnici Varaždin smo ugotavljali, koliko so medicinske sestre in zdravstveni tehniki osveščeni o pogostosti bolnišničnih okužb, nastanku, načinih prenosa bolnišničnih okužb ter v kakršni meri upoštevaju standarde zdravstvene nege pri preprečevanju nastanka bolnišničnih okužb. Ugotovili smo, da se medicinske sestre in zdravstveni tehniki zavedajo, da so bolnišnične okužbe vse pogostejše, da so seznanjeni z načini prenosa, dejavniki tveganja, vendar jih še vedno veliko ne upošteva standardov zdravstvene nege glede umivanja in razkuževanja rok.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, preprečevanje bolnišničnih okužb, načini prenosa bolnišničnih okužb, dejavniki tveganja, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 10.10.2013; Ogledov: 2201; Prenosov: 533
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

10.
VLOGA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV PRI PREPREČEVANJU OKUŽB KOLENSKIH VSADKOV IN PRINCIPI ZDRAVLJENJA
Simonca Strajnar, 2013, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. V magistrskem delu smo predstavili anatomijo in fiziologijo kolenskega sklepa in obolenja, ki privedejo do artroze kolena. Zamenjava kolenskega sklepa z umetnim je danes pogost način zdravljenja, ki pacientom izboljša kakovost življenja. S posegom je povezano tveganje za nastanek okužbe, ki jo skušamo preprečiti s različnimi postopki za preprečevanje poznejših okužb. Uporabljena je bila retrogradna analiza popisov pacientov, ki so se v Splošni bolnišnici Celje zdravili zaradi okužbe kolenskih vsadkov v obdobju 2000 – 2010, ter pregled podatkov o povzročiteljih okužb iz baze podatkov Mikrobiološkega laboratorija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Rezultati raziskave. Rezultati analize podatkov so pokazali, da se je v 10 - letnem obdobju na Oddelku za ortopedijo in športne poškodbe zaradi okužbe kolenskega sklepa zdravilo 26 pacientov; 12 moških in 14 žensk, starih od 45 do 90 let. Delež okužb se je gibal med 0 – 5,3 % letno, glede na vse operirane paciente v tistem obdobju. Najpogostejši povzročitelji so bili Staphylococcus aureus, in sicer pri 12 pacientih (20 %), sledili so Streptococcus in Enterobacteriaceae. Diabetes se je izkazal kot pomemben dejavnik tveganja za nastanek okužbe pri zgodnjih in odloženih okužbah, medtem, ko ostalih dejavnikov tveganja, povezanih s pacientom in operativnim posegom ne moremo potrditi zaradi premajhnega raziskovalnega vzorca. Ugotovljeno je, da lahko tudi manjši raziskovalni vzorec v zadostni meri omogoča vrednotenje kakovosti dela v posamezni instituciji. Dosledno spremljanje in evidentiranje okužb sklepnih vsadkov omogoča uvedbo izboljšav, ki zmanjšujejo pojavnost okužb na minimalni nivo, kar ima ugoden učinek tako za pacienta kot tudi za zdravstveno blagajno. K temu pa zagotovo pripomoreta ustrezna perioperativna antibiotična zaščita in ustrezna tehnična izvedba operacije.
Ključne besede: endoproteza kolena, bakterijska okužba, zdravljenje, preprečevanje okužb in nadzor.
Objavljeno v DKUM: 12.07.2013; Ogledov: 1621; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici