1. MOBING V MIKROPROIZVODNIH PODJETJIH NA KOROŠKEMSuzana Laznik, 2016, magistrsko delo Opis: POVZETEK
Mobing pomeni načrtno psihično ali fizično nasilje nad posameznikom, ki poteka dlje časa s ciljem posameznika izolirati od drugih. Izvajanje mobinga nad posameznikom lahko pusti žrtvi mobinga resne socialne, telesne ali psihične zdravstvene težave.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V teoretičnem delu smo preučili pojem mobing. Zanimalo nas je, zakaj pride do mobinga, katere so vrste in oblike mobinga, kakšne so značilnosti žrtve in napadalca mobinga. Predstavili smo posledice mobinga. Opredelili smo preventivne ukrepe za preprečevanje mobinga, ter izpostavili kakšni pravni predpisi so sprejeti v Republiki Sloveniji in v EU.
V raziskovalnem delu smo anketirali zaposlene v mikroproizvodnih podjetjih na Koroškem. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in razložili rezultate.
Ključne besede: Mobing, vzroki za nastanek mobinga, vrste in oblike mobinga, preventivni ukrepi za preprečevanje mobinga, predpisi, ki urejajo področje o mobingu, mikroproizvodna podjetja.
Ključne besede: Mobing, vzroki za nastanek mobinga, vrste in oblike mobinga, preventivni ukrepi za preprečevanje mobinga, pravni predpisi o mobingu, mikroproizvodna podjetja.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2016; Ogledov: 1241; Prenosov: 140
 Celotno besedilo (1,81 MB) |
2. PREPREČEVANJE MOBINGA V INSTITUCIJAH JAVNEGA SEKTORJANataša Škrbec, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Predvsem vse večje zahteve s strani uporabnikov, nadzornih organizacij oziroma trga posledično vodijo v vse večje zahteve s strani poslovodnih oseb / predstojnikov in hkrati tudi v zmanjšanje pravic delavcev, kot postranski rezultat pa se kaže tudi splošno nezadovoljstvo v organizacijah ter navsezadnje znižanje produktivnosti oziroma učinkovitosti tako zaposlenih kot samih institucij (Ovsenik in Ambrož, 2000). Delovna produktivnost/učinkovitost in zadovoljstvo pa sta dva pomembna elementa za organizacijo javnega sektorja in javnega uslužbenca, mobing oziroma trpinčenje pa je eden izmed pojavov, ki oboje znižuje. V okviru diplomskega dela smo izvedli raziskavo o značilnostih mobinga v javnem sektorju, raziskali vzroke zanj ter identificirali načine za uspešno preprečevanje obravnavanega pojava. Omenjeno smo dosegli s pomočjo teoretičnega in raziskovalnega (anketnega) dela, na podlagi česar smo ugotovili, da se mobing v preučevani slovenski populaciji (torej v javnem sektorju) pojavi predvsem zaradi slabega delovnega vzdušja, slabih odnosov v kolektivu in negativnih karakternih lastnosti sodelavcev, kar nakazuje hkrati na slabo organizacijo dela in vodenja institucije. Takšne oblike vedenja oziroma ravnanja pa prinašajo negativne posledice tako na zaposlenega (zdravstvene, fizične in psihične težave), na celotni kolektiv (pojav cinizma, otopelosti), kot tudi na organizacijo kot takšno (povečanje stroškov zaradi postopkov v zvezi z mobingom, zmanjševanje ugleda, itd.). Da bi vse slednje negativne posledice in vzroke zanje preprečili, pa je pomembna kombinacija preventivnih in represivnih aktivnosti, predvsem pa vzpostavitev dobrega vzdušja v organizaciji, osveščanje zaposlenih in nadrejenih o mobingu, višje in učinkovitejše sankcije, boljši delovni pogoji ter opredelitev mobinga v načrtu integritete.
Ključne besede: mobing, trpinčenje, preprečevanje mobinga, javni sektor, nezadovoljstvo delavcev
Objavljeno v DKUM: 01.04.2016; Ogledov: 1812; Prenosov: 343
Celotno besedilo (2,62 MB) |
3. MOBING NAD ZAPOSLENIMI NA PRODAJNIH POTEHŽiga Kresnik, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomski seminar je namenjen raziskavi mobinga in aktivnosti podjetij glede antimobinga med zaposlenimi v gospodarstvu.
Mobing, pereča tema, ki se jo kljub vsemu še vedno premalo zavedamo. Zaradi hudih konkurenčnih razmer, ki trenutno vladajo na trgu ter gospodarske krize, ki s svojim delovanjem ne prinaša nič dobrega, se pojav mobinga v podjetjih le stopnjuje. Mobing je potrebno reševati v začetnih fazah, oz. poskrbeti da do njega sploh ne pride, kajti odpravljanje posledic je največkrat izredno težavno ter v določenih primerih ne obrodi sadov.
V teoretičnem delu našega diplomskega seminarja najprej opredelimo problem nato pa se osredotočimo na namen, cilje, hipoteze in opredelitev uporabljenih metod dela pri izdelavi diplomskega seminarja. Sledi podrobnejša predstavitev mobinga, posamezne vrste mobinga med katerimi smo posebej izpostavili spolno nadlegovanje, ki sodi med najbolj razširjene vrste mobinga, in prepoznavanje mobinga v podjetjih. Osredotočili smo se tudi na izvajalce mobinga v podjetjih ter na njihove osebnostne lastnosti, kakšni so vzroki za pojav mobinga v podjetjih, oblike mobinga in njegov vpliv na duševno zdravje žrtev mobinga. Opredelili smo tudi nekatere pravne podlage na področju mobinga in predstavili nekaj rešitev, ki lahko podjetjem pomagajo pri preprečevanju in obvladovanju mobinga.
V empiričnem delu, smo se obrnili na podjetje iz prakse in sicer na avtohišo Škorjanec d.o.o., s sedežem v Celju. Želeli smo namreč pridobiti relevantne rezultate ter raziskati prisotnost mobinga med zaposlenimi v konkretnem podjetju. V vzorec smo vključili vseh 20 zaposlenih v avtohiši Škorjanec d.o.o. Zaposleni so odgovorili na anketo, ki je vsebovala 12 vprašanj zaprtega tipa, nato pa smo pridobljene rezultate pravilno obdelali in predstavili v obliki grafov, tabel in opisov.
V zaključku oz. sklepu smo podali nekaj lastnih mnenj, ki smo si jih ustvarili skozi celotev proces izdelave diplomskega seminarja.
Ključne besede: mobing, nasilje, konflikt, trpinčenje na delovnem mestu, preprečevanje mobinga, anketa
Objavljeno v DKUM: 23.10.2015; Ogledov: 1105; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,25 MB) |
4. PREPREČEVANJE MOBINGA V DELOVNEM OKOLJUMartina Fekonja, 2014, magistrsko delo Opis: Mobing je vedenje, ki je za delovno okolje nedopustno in postaja vse aktualnejše. V magistrskem delu smo podrobneje opisali vrste, dejanja in oblike mobinga. Pojasnili smo tudi posamezne faze, simptome in motive za nastanek mobinga. Žrtev in izvajalec mobinga je lahko vsakdo, ne glede na spol, starost, izobrazbo, delo in hierarhični nivo v organizaciji. Obstajajo pa psihološke značilnosti o najpogostejših izvršilcih in žrtvah mobinga.
Posledice mobinga občuti žrtev, prav tako pa tudi okolica. Pokažejo se v slabih medsebojnih odnosih, nizki učinkovitosti, nezadovoljstvu zaposlenih, zdravstvenih težavah itd. Zakon o delovnih razmerjih določa, da je mobing v delovnem okolju prepovedan, v primeru pojava ga ustrezno sankcioniramo. Pojav mobinga ni pokazatelj slabe organizacije, lahko je tudi prednost in priložnost za izboljšanje, da se zaposleni med seboj povežejo in naučijo medsebojnega spoštovanja.
Problem mobinga v delovnem okolju se da rešiti, vendar je lahko reševanje dolgotrajno. Za reševanje mobinga v organizaciji je potrebno imeti kader z ustreznim znanjem in pristopom. Organizacije bi se morale truditi, da bi mobing že preventivno preprečevale. O mobingu bi bilo potrebno podrobneje ozaveščati javnost in zaposlene. S strategijami preprečevanja mobinga, osebnimi obrambnimi strategijami, neformalnimi in formalnimi ukrepi in internim pravilnikom o prepovedi mobinga bi lahko preprečili pojav problema mobinga v organizaciji.
Velikokrat se zgodi tudi to, da si zaposleni ne upajo razkriti, da so žrtve mobinga, saj se bojijo, da bi to za njih imelo negativne posledice. Komunikacija in dobri odnosi med zaposlenimi sta ključna dejavnika, s katerima lahko že vnaprej preprečimo mobing.
Ključne besede: mobing, delovno okolje, žrtve mobinga, izvršilci mobinga, posledice mobinga, preprečevanje mobinga.
Ključne besede: mobing, delovno okolje, žrtve mobinga, izvršilci mobinga, posledice mobinga, preprečevanje mobinga.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2014; Ogledov: 2454; Prenosov: 360
Celotno besedilo (1,02 MB) |
5. UGOTAVLJANJE STANJA NA PODROČJU PRAVILNIKOV O PREPREČEVANJU MOBINGA NA DELOVNEM MESTU V SLOVENIJISuzana Šket, 2014, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi ugotavljamo stanje na področju pravilnikov o preprečevanju mobinga na delovnem mestu v Sloveniji.
V teoretičnem delu najprej opredelimo področje in opis problema, namen in cilje naloge, predpostavke in omejitve ter predvidene metode magistrske naloge. Nadaljujemo s podrobnejšo predstavitvijo definicije mobinga, njegovih vzrokov na delovnem mestu in ravno tako posledic, katere natančneje opredelimo kot posledice za žrtev in posledice mobinga za organizacijo. V tretjem poglavju se lotimo opisa preventivnih ukrepov, s katerimi lahko pravzaprav preprečimo sam pojav mobinga. Med te štejemo vzgojo, ozaveščanje javnosti, spremembo organizacije dela in izboljšanje stila vodenja, izobraževanja vseh v organizaciji na temo mobinga in pa izdelavo internega priročnika o mobingu. V nalogi se osredotočamo na prisotnost internega akta oziroma pravilnika o preprečevanju mobinga, saj z njegovo vsebino podjetje seznani vse udeležence podjetja, kaj mobing je, v njem opredeli oblike neustreznega vedenja, postopek ugotavljanja mobinga, odgovornega za sprejemanje prijav, ukrepe in sankcije. Sledi spremljanje mobinga glede na pravilnik, vloga pooblaščenca in navsezadnje kadrovskega oddelka, ki ravno tako sodeluje pri njegovem preprečevanju. Teoretični del zaključujemo s petim poglavjem, kjer se dotaknemo pravne ureditve, ki preprečuje mobing v Sloveniji. Imamo namreč kar 11 zakonskih in podzakonskih aktov, ki mobing preprečujejo ter tako ščitijo zaposlenega. Izpostavimo pa tudi najpomembnejše direktive, ki jih določa zakonodaja EU.
V empiričnem delu naloge ugotavljamo, ali imajo srednje velika in velika podjetja v Sloveniji glede na različne panoge in geografsko razpršenost, ki jih dobimo z naključnim izborom, pravilnike o preprečevanju mobinga in so ga pripravljena za našo raziskavo razkriti. S postavljeno hipotezo nato statistično preverjamo, ali so pravilniki v večjem številu prisotni v velikih kot srednje velikih podjetjih. Ugotovimo, da je v raziskavi bilo pripravljenih sodelovati več velikih podjetij, kot srednje velikih. Hipotezo zavržemo, saj se ni izkazala za statistično značilno, kar pa gre jemati z zadržkom, saj bi se za bolj zanesljive zaključke moralo v sodelovanje vključiti več podjetij. Raziskovanje nadaljujemo s pregledom vsebine prejetih pravilnikov, ki so vsi, tako iz ene velikostne skupine kot druge, zapisani jasno, z vsemi potrebnimi elementi in vključeno zakonsko regulativo. Kot pri srednje velikih, tudi pri velikih podjetjih izpostavimo razlike in zapišemo vsebujoče člene pravilnikov, ki na koncu tvorijo skupek pravilnikov srednje in velikih podjetij.
V zaključnem, sklepnem delu naloge podamo svoje mnenje pospremljenega z možnostjo izboljšav.
Ključne besede: mobing, preprečevanje mobinga, pravna ureditev, pravilniki
Objavljeno v DKUM: 23.07.2014; Ogledov: 1793; Prenosov: 501
Celotno besedilo (1,79 MB) |
6. PRAVNI VIDIKI IN SODNA PRAKSA MOBINGA NA DELOVNEM MESTUSabina Keranović, 2012, diplomsko delo Opis: V času globalizacije in razvoja tržne miselnosti delo in presežek dela postaja vedno večja vrednota in zahteva delodajalcev. Uspešen in zavzet zaposleni je bolj učinkovit, s tem pa prinaša večji dobiček. Odvisnost od tržnih zakonitosti zahteva zaposlovanje kadra, ki bo upravičil vedno večja pričakovanja. Da bi zagotavljali dostojanstvo na delovnem mestu in preprečevali kakršnekoli oblike trpinčenja na delovnem mestu je pomembna tudi slovenska zakonodaja in spreminjanje le-te v smeri pravne ureditve in izboljšanja sistema pri samem reševanju sporov, ki nastanejo pri trpinčenju na delovnem mestu (mobingu).
Trpinčenje (v nadaljevanju mobing) na delovnem mestu predstavlja grožnjo podjetju kot celoti in zaposlenim, ki s svojim delom soustvarjajo poslovno uspešnost. Problematika mobinga se širi in dobiva nove razsežnosti, zaradi spremenjene zakonodaje, ki temelji na prepovedi vsakršnega trpinčenja na delovnem mestu, morajo podjetja vedno več časa posvetiti tudi oblikovanju in sprejetju ustrezne politike preprečevanja trpinčenja na delovnem mestu, izraziti morajo predvsem stališča in načela združbe do trpinčenja ter se opredeliti do sankcij le-teh, ko se pojavi.
Organizacije in posamezniki se le redko zavedajo problematike mobinga, njegove razširjenosti in ustreznih ukrepov, s katerimi je mogoče mobing preprečevati, zato je pomembno prepoznavanje in razumevanje tega pojava ter zavedanje o njem, da bomo lahko učinkovito pristopili k preprečevanju psihičnega nasilja na delovnem mestu.
Ključne besede: Mobing, trpinčenje na delovnem mestu, ukrepi za preprečevanje mobinga, pravna ureditev, sodna praksa, intervju, anketa.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2012; Ogledov: 4394; Prenosov: 1116
Celotno besedilo (723,78 KB) |
7. MOBING ZAPOSLENIH V REPUBLIKI SLOVENIJIMateja Hrnčič, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problem mobinga zaposlenih v Republiki Sloveniji. Mobing z drugimi besedami imenujemo trpinčenje na delovnem mestu. Poleg uvoda in sklepa vsebuje še osem poglavij. V drugem poglavju so pojasnjeni nekateri osnovni pojmi, ki so povezani z mobingom. Sicer niso ključnega pomena, vendar je priporočljivo, da so najprej razčiščeni ti pojmi. Sledijo različne definicije in opredelitve mobinga. Vsak pojav ima svoj vzrok. Zato sledi naslednje poglavje, ki opredeljuje različne vzroke za nastanek mobinga, od organizacije in načina dela do socialnega in moralnega položaja posameznika. Seznanili smo se tudi z različnimi vrstami mobinga, in sicer glede na to, kdo je tisti, ki povzroča mobing (vertikalni in horizontalni mobing), poznamo pa tudi več oblik mobinga (bullying, bossing, mobing in staffing). Glede na to, da pri kaznivih dejanjih obstaja vedno nek profil žrtve in storilca, smo raziskali, kakšna sta profila žrtve in storilca pri mobingu. Vsakim negativnim dejanjem po navadi sledijo posledice. V našem primeru so to posledice za žrtev, ki so najpomembnejše in posledice za sodelavce, organizacijo in družbo. V tem poglavju smo opredelili še rehabilitacijo žrtve. Zelo pomembna tema pri mobingu je tudi njegovo preprečevanje in ustrezni preventivni ukrepi, ki je bila razdelana v naslednjem poglavju. V zadnjem poglavju pa smo navedli pravne predpise v Slovenji in ugotovitve različnih strokovnjakov. In ker je Slovenija od leta 2004 polnopravna članica Evropske unije, pravna ureditev mobinga v Sloveniji upošteva mednarodne akte, ki določajo diskriminacijo zaposlenih v zvezi z mobingom. Tako so v tem poglavju navedeni in opisani vsi mednarodni akti. Da pa bodo nekatere teoretične tematike, ki so povezane z mobingom, bolj jasne, smo pod priloge uvrstili še intervju ga. Helene Turk, ki ima pisarno za mobing in primer mobing dnevnika.
Ključne besede: Mobing zaposlenih, trpinčenje na delovnem mestu, vrste in oblike mobinga, vzroki in posledice mobinga, preprečevanje mobinga, pravni predpisi v Sloveniji in Evropski uniji, mobing dnevnik, intervju.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2011; Ogledov: 4944; Prenosov: 809
Celotno besedilo (476,91 KB) |
