| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Nasilje v družini v času epidemije SARS-CoV-2 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nina Eder, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno kako je epidemija SARS-CoV-2 v letu 2020 vplivala na stanje kaznivih ravnanj nasilja v družini v Sloveniji. Opredeljena so kazniva ravnanja nasilja v družini, epidemija SARS-CoV-2 in ukrepi, ki so bili sprejeti za preprečevanje širjenja okužb. Predstavljena so kazniva dejanja in prekrški, ki so povezani z nasiljem v družini, opisana kakšna je dinamiko nasilja, kakšne oblike prijav poznamo in kakšni so ukrepi za zaščito žrtev nasilja v družini. Preverjalo se je kako so ukrepi za preprečevanje širjenje okužb vplivali na splošno populacijo in kako na odnose znotraj družine ter ugotavljalo katere skupine so bile najbolj ranljive. Preko statističnih podatkov policije se je ugotavljalo, ali je bilo kaznivih ravnanj nasilja v družini v času epidemije več ali manj. Primerjala so se števila kaznivih ravnanj v letih od 2016 do 2020. Še posebej se je osredotočilo na primerjavo v letih 2019 in 2020 in sicer za čas razglašene epidemije od marca do decembra 2020. Opisano je kako je v času epidemije delovala policija, centri za socialno delo ter vladne in nevladne organizacije, ter izpostavljeno nekaj njihovih akcij in objav vezanih na nasilje v družini. Pri izdelavi diplomskega dela je bil opravljen intervju z vodjem Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, kateri je podal ogromno informacij o načinu dela policije v primerih obravnave kaznivih ravnanj nasilja v družini. Z diplomskim delom je bilo ugotovljeno, da je stopnja kaznivih ravnanj v času epidemije narasla. Vse vladne in nevladne organizacije so zagovornice ničelne tolerance v zvezi z nasiljem v družini, ter se hkrati trudijo opogumljati in ozaveščati tako žrtve, kot posameznike, ki nasilje v družini zaznajo, da takšna ravnanja prijavijo odgovornim institucijam.
Ključne besede: preprečevanje kriminalitete, nasilje v družini, preprečevanje nasilja, epidemije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.07.2022; Ogledov: 132; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
Varnostni izzivi slovenskega podeželja : magistrsko delo
Klara Kregar, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali problem varnostnih izzivov, s katerimi se soočajo prebivalci slovenskega podeželja. Proučevali smo oblike ruralne kriminalitete, in ugotovili, da najbolj izstopajo premoženjska kazniva dejanja. Spoznali smo, da prisotnost strahu med podeželskimi prebivalci pomembno vpliva na kakovost njihovega življenja, pri tem najbolj izstopa zaskrbljenost in ranljivost podeželskih mlajših in starejših žensk ter mladostnikov, ki so najpogosteje žrtve viktimizacije. Po pregledu literature smo doumeli, da ljudje na vasi neradi delijo svoje izkušnje s svojimi bližnjimi in redkeje prijavljajo kazniva dejanja zaradi kakršnih koli vzrokov, povezanih s socialno kohezijo ter učinkovitostjo dela policije, ki z intenzivnim delovanjem in preventivnimi ukrepi v lokalni skupnosti pomembno vpliva na zagotavljanje varnosti in preprečevanje podeželske kriminalitete. Tovrstni elementi varnostnih izzivov predstavljajo vzrok neraziskanega področja, ki je v nas spodbudil željo po nadaljnjem raziskovanju in iskanju izboljšav in rešitev. Opravili smo sekundarne analize podatkov iz nacionalne študije o viktimizaciji na kmetijah z naslovom Raziskava o nadzoru in preprečevanju kriminalitete na kmetijah. Proučevali smo mnenja in stališča slovenskih ruralnih prebivalcev in kmetov na področju zaskrbljenosti zaradi kaznivih dejanj in problemov odklonskih ravnanj na podeželju. Ugotovili smo, da so kmetje bolj zaskrbljeni zaradi kaznivih dejanj kot ruralni prebivalci, enako je tudi pri dojemanju problemov odklonskih ravnanj, kjer se kmetje bolj zavedajo resnosti ogrožanja okolja oziroma nasilja nad ljudmi in živalmi ter prekrškov kot ruralno prebivalstvo. Odgovorili smo tudi na raziskovalno vprašanje, ali prihaja do razlik v zadovoljstvu s kakovostjo izvajanja policijskega dela, glede na starost in spol kmetov. Starejši kmetje so nekoliko bolj zadovoljni s kakovostjo izvajanja policijskega dela na svojem območju kot mlajši kmetje. Na podlagi rezultatov analiz ne najdemo razlik v povprečnem zadovoljstvu s kakovostjo izvajanja policijskega dela, glede na spol kmetov.
Ključne besede: kriminaliteta, podeželska kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, preventivni ukrepi, policijsko delo v skupnosti, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.03.2022; Ogledov: 298; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

3.
Kriminalna prevencija na kmetijah v podravski regiji : magistrsko delo
Teja Črnivec, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali kriminaliteto na kmetijah in njeno preprečevanje v odnosu s policijskim delom na podeželju. Samemu preučevanju kriminalitete in kriminalne prevencije na podeželju se je že od začetka posvečalo premalo pozornosti, saj to velja za mirno in urejeno območje, kjer se izvrševanje kaznivih dejanj ne dogaja. Zaradi nenehnega tehnološkega in informacijskega napredka so napredovala tudi podeželska območja in kmetije ter tako postale privlačne tarče. V Sloveniji tovrstna kriminaliteta še ni podrobno raziskana in je šele v razvoju, medtem ko imajo nekatere države sveta posebne policijske enote izključno za delo na podeželju. Na začetku smo opisali slovensko podeželje in kmetijstvo, nato pa smo podrobno razčlenili razsežnosti kmetijske kriminalitete in kriminalne prevencije, zlasti na kmetijah. Osredotočili smo se tudi na izvajanje policijskega dela na podeželju. Na koncu smo na podlagi rezultatov raziskave ugotovili, da bi policija pri preprečevanju kaznivih dejanj, storjenih na podeželju, morala poskrbeti za več naključnih patrulj oz. fizične prisotnosti, imeti več osebnega stika s kmeti ter odločneje ukrepati glede tatvin premoženja. Med uporabljenimi preventivnimi ukrepi je najpogostejši zaklepanje hiše, ko ni nikogar doma, zaklepanje avtomobilov in prisotnost psa čuvaja. Glede na to, da so vsi anketiranci obkrožili vsaj en preventivni ukrep, nismo mogli preveriti, ali med izvajalci in neizvajalci preventivnih ukrepov prihaja do razlik med stališči zaupanja v policijsko delo. Zaključimo lahko, da količina preventivnih ukrepov ni povezana z zaupanjem in pravičnostjo policije na lokalnem območju in zadovoljstvom s kakovostjo izvajanja policijskega dela na lokalnem območju ter spola.
Ključne besede: kriminaliteta, kmetijska kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, preventivni ukrepi, podeželje, policijsko delo v skupnosti, Podravje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.03.2022; Ogledov: 244; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
Situacijsko preprečevanje kriminalitete v rudarstvu
Mija Kos, 2019, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti problematiko ureditve odlagališč rudarskih odpadkov z vidika ekološke kriminologije, opisati kriminološke teorije, ki se ukvarjajo z vzroki kriminalitete in podrobneje predstaviti Clarkove tehnike situacijskega preprečevanja kriminalitete. Cilj je preučiti oblike kriminalitete, ki so se pojavile kot posledica neurejenega rudarskega sektorja in predstaviti splošne smernice za ureditev odlagališč rudarskih odpadkov v Sloveniji. Metode: Prispevek temelji na pregledu in analizi obstoječe literature s področja rudarstva, odlagališč rudarskih odpadkov, ekološke kriminalitete, ekološke kriminologije in varstva okolja. Ugotovitve: V slovenskem in tujem prostoru nismo uspeli najti študije, ki bi obravnavala vse tri elemente hkrati (rudarske odpadke, odlagališče rudarskih odpadkov in ekološko kriminaliteto). V Sloveniji je večina študij osredotočenih na škodljive vplive rudarjenja na okolje, ureditev divjih odlagališč (ne rudarski odpadki), popise rudnikov in količine odloženih rudarskih odpadkov. Iz pregleda literature je razvidno, da je rudarski sektor v Sloveniji zapostavljen, kar omogoča pojav različnih oblik kriminalitete in ravno zato je ureditev sektorja zelo pomembna. Pomembno je odkriti vzroke posamezne obravnavane oblike kriminalitete, predlagati ukrepe za zmanjšanje oz. preprečevanje priložnosti za storitev kaznivega dejanja in oblikovati splošne smernice, ki bodo veljale za vsa enako kategorizirana odlagališča. Praktična uporabnost: V prispevku so podrobno predstavljene kriminološke teorije, ki razlagajo pojav kriminalnega vedenja pri posamezniku. Slednje je pomembno pri prepoznavanju oblik kriminalitete, ki se pojavljajo v rudarskem sektorju. Posledično lahko na teh ugotovitvah oblikujemo situacijsko preventivne ukrepe, ki bodo ob ustreznem izvajanju pripomogli k zmanjšanju priložnosti, ki vodijo v kriminalno dejanje. Izvirnost/pomembnost prispevka: Problematika ureditve odlagališč rudarskih odpadkov v Sloveniji z vidika ekološke kriminologije še ni bila obravnavana, zato ta študija predstavlja osnovo za prvo tovrstno raziskavo na slovenskih tleh.
Ključne besede: rudarstvo, rudarski odpadki, odlagališča, ekološka kriminologija, situacijsko preprečevanje kriminalitete
Objavljeno v DKUM: 06.04.2020; Ogledov: 482; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Analiza primerov dobre prakse na področju preprečevanja kriminalitete v EU : magistrsko delo
Anja Šubic, 2019, magistrsko delo

Opis: Policijsko delo v skupnosti je namenjeno delu z ljudmi, reševanju njihovih problemov, posredovanju pomoči in povečanju varnosti ter občutka varnosti. Način dela temelji na komunikaciji in pridobivanju informacij o problematiki, ki teži prebivalce določenega območja. Policijsko delo v skupnosti zahteva sodelovanje med akterji, ljudmi in policisti. Ena izmed prednostnih nalog je preprečevanje kriminalitete ter strahu pred njo. Policisti poskušajo ustvariti varno okolje in boljše življenje prebivalcev. Države članice EU so na izbrano temo izvedle projekte primerov dobre prakse na področju preprečevanja kriminalitete v EU. Vedeti moramo, da s primeri želijo poiskati ustrezen način in rešitev, ki bi pomagala preprečiti kriminaliteto morda tudi v drugih državah. Med državami se razlikujejo primeri prakse, način dela, problematika in rezultati. Nekateri zajemajo vse generacije, drugi se osredotočajo na eno skupino ljudi. Določeni projekti držav se ne osredotočajo samo na varnost in občutek varnosti, ampak tudi na različne vrste kriminalitete, npr. na nasilje v družini. Menimo, da določen način dela lahko ustvari pozitivne rezultate ene države, kar pa še ne pomeni, da bodo takšni rezultati povsod. Vedeti moramo, da v ospredju ni samo ena vrsta kriminalitete in ni enakomerno razporejena po državah. Menimo, da izboljšanje zaupanja, odnosov med ljudmi in policijo, ozaveščanje ter vključevanje prebivalcev v projekte prispeva k dobrim rezultatom na področju preprečevanja kriminalitete. Za svojo varnost se moramo potruditi vsi in se zavedati, kaj imamo, saj lahko to zelo hitro izgubimo. Ljudje se tega ne zavedamo, dokler ni prepozno.
Ključne besede: kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, zagotavljanje varnosti, projekti, primeri dobre prakse, lokalne skupnosti, policijsko delo v skupnosti, Evropska unija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 09.10.2019; Ogledov: 694; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

6.
Policijsko delo v romskih naseljih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Aleksander Piškur, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Policijsko delo v romskih naseljih je predstavljen koncept preprečevanja kriminalitete, strah pred kriminaliteto ter zakonska podlaga in usmeritve za preventivno dejavnost v policiji. Ker je policijsko delo v skupnosti oblika dela, ki od izvajalcev zahteva veliko angažiranost, smo se v diplomskem delu omejili na policijsko delo v romskih naseljih. Prebivalci romskih naselij so namreč zaradi lastnega jezika, kulture in drugih etničnih značilnosti posebnost, kar od izvajalcev zahteva drugačen pristop. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev so bila ugotovljena stališča policijskih vodij in policistov, strokovnjakov drugih pristojnih služb s tega področja in predstavnikov romske skupnosti o preventivnih aktivnostih, ki jih policija izvaja v romskih naseljih. Ugotovljene so bile določene pomanjkljivosti, katerih odprava bi za policijo predstavljala učinkovitejše delo. Tako je bilo ugotovljeno, da bi policija preventivne aktivnosti lahko izvajala veliko uspešnejše v sodelovanju z drugimi službami ter predstavniki romske skupnosti. Prav tako je bilo ugotovljeno, da bi te aktivnosti lahko izvajala veliko uspešneje, v kolikor bi imela za njih vnaprej pripravljen načrt, same aktivnosti pa bi morala izvajati redno (skozi vse leto) in usmerjeno v točno izbrano (določeno) ciljno skupino. Izvajalci bi morali biti policisti, ki jih Romi zaradi njihovega pristopa sprejemajo. Priporočena je bila tudi nova oblika policijskega dela v skupnosti pri prebivalcih romskih naseljih, ki bi morala povzeti izvajanje večdnevnih taborov za otroke in mladoletnike, po vzorcu izvedbe policijske postaje Krško. V teh taborih bi izvajalci (iz vseh ustanov), katerim udeleženci zaupajo in jih sprejemajo, slednje vsaj za določen čas odmaknili iz njihovega domačega okolja in jim skozi razne delavnice predstavili drugačne poglede na življenje, izobrazbo in kritičen odnos do odklonskih ravnanj. Pozitivno pri tem bi bilo tudi to, da bi se policisti in Romi med seboj spoznali, zaradi česar bi bil zagotovljen lažji pristop v njihova naselja in do njihovih družin ob izvajanju drugih policijskih nalog.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, preprečevanje kriminalitete, Romi, romska naselja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.07.2018; Ogledov: 959; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (867,44 KB)

7.
Analiza izbranih oblik kriminalitete na območju PU Murska Sobota med leti 2008 in 2015 z uporabo metode kartiranja kriminalitete : magistrsko delo
Dominik Felkar, 2018, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je bil prostorsko analizirati izbrane oblike kriminalitete na območju PU Murska Sobota med leti 2008 in 2015 ter jih s pomočjo geografskega informacijskega sistema prikazati na kartah. S statistično metodo smo podatke uredili v tabelah in jih prikazali na grafih. V nalogi smo želeli ugotoviti, kako je naraščal oziroma padal trend kaznivih dejanj in kje so bila posamezna kriminalna žarišča. Podatke za raziskavo smo pridobili iz uradnih policijskih statistik in geografskega informacijskega sistema. Jedro magistrske naloge predstavljajo analize izbrane kriminalitete v Pomurju med leti 2008 in 2015. Pregledali in predstavili smo nekatere oblike premoženjske kriminalitete, kriminaliteto zoper javni red in mir, kriminaliteto povezano z uživanjem in proizvodnjo drog ter nasilje v družini. Ugotovili smo, da je najpogostejša zaznana oblika kriminalitete na območju PU Murska Sobota premoženjska kriminaliteta, ki ji sledi kriminaliteta povezano z drogo in družinsko nasilje. S pomočjo kart smo ugotovili tudi kriminalna žarišča, ki so v Murski Soboti, Lendavi, Gornji Radgoni, Ljutomeru in Radencih. Podrobneje smo prikazali razporeditev kaznivih dejanj za Mursko Soboto, kjer smo ugotovili, da je najbolj izpostavljen sam center mesta. Izpostavljena krizna žarišča v Pomurju so tudi največja izobraževalna in delovna središča. Na teh področjih je treba okrepiti prisotnost policistov in redarstva, dodatna razsvetljava na izpostavljenih mestih (parki, okolica šol, igrišča, parkirišča) in dodatna ozaveščanja šibkih z možnostjo preventivnih ukrepov zoper kriminaliteto. Pomurje se ubada tudi z veliko stopnjo brezposelnosti, zato smo poskušali povezati ta vpliv na stopnjo zabeležene kriminalitete, ki smo ga v večini preučevane kriminalitete morali zavrniti.
Ključne besede: kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, kartiranje, geografski informacijski sistemi, GIS, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 13.04.2018; Ogledov: 1007; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

8.
Strah pred kriminaliteto v občini Beltinci : magistrsko delo
Karmen Zadravec, 2018, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih se raziskovalci na kriminološkem, predvsem pa na viktimološkem področju veliko ukvarjajo s pojmom strahu pred kriminaliteto ter tudi z merjenjem strahu pred kriminaliteto. Kljub velikemu številu raziskav in člankov ter knjig s tega področja še danes ne moremo reči, da je pojem popolnoma raziskan. Strah pred kriminaliteto je v zadnjem času postal večja problematika kot pa sama kriminaliteta. Kompleksnost pojma se kaže tudi skozi različne vzroke, ki strah pred kriminaliteto povzročajo, kot tudi pri njegovih posledicah. V magistrski nalogi smo najprej pozornost posvetili opredelitvi pojma strah pred kriminaliteto ter različnih definicij, povezanih s tem pojmom. Izpostavili smo različne dejavnike, ki vplivajo na strah pred kriminaliteto, ter posledice, ki jih ta strah povzroča. Poskušali smo izpostaviti tudi probleme, s katerimi so se raziskovalci najpogosteje soočali pri merjenju strahu pred kriminaliteto, ter različne načine merjenja samega strahu pred kriminaliteto. Vključili smo tudi pregled preteklih raziskav na področju strahu pred kriminaliteto v Sloveniji, večji del magistrske naloge pa smo posvetili raziskovalnemu delu, kjer smo raziskovali strah pred kriminaliteto v občini Beltinci. Izvajali smo primarno statistično analizo, s katero smo obdelali vse podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov. Nato smo analizirali pridobljene podatke. Preverjali smo tri postavljene hipoteze, ki se nanašajo na dejavnike strahu pred kriminaliteto, ter poskušali izpostaviti tiste, ki na strah pred kriminaliteto najbolj vplivajo, pa tudi tiste, ki nimajo vpliva. Izvedli smo tudi intervju z vodjem policijskega okoliša na območju občine Beltinci. Na podlagi izvedenega pogovora ter z analizo pridobljenih podatkov smo poskušali predlagati določene izboljšave, ki bi po našem mnenju lahko zmanjšale strah pred kriminaliteto v občini Beltinci.
Ključne besede: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, preprečevanje kriminalitete, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.03.2018; Ogledov: 1025; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (799,31 KB)

9.
Vigilantizem : študija primera
Luka Jernejšek, 2017, diplomsko delo

Opis: V filmih protagonist zaradi storjene krivice vzame pravico v svoje roke in sam obračuna s sovražniki, seveda brez pomoči države. Po maščevanju in zadoščenju se protagonist vrne kot zmagovalec oziroma heroj. Pri tem gre za značilno obliko pojava, ki se imenuje vigilantizem. Vigilantizem je dejanje oz. sklop dejanj, kjer posameznik ali skupina vzame zakon v »svoje roke« v prepričanju, da se mu/ji je zgodila krivica in da mu/ji država ne more pomagati ali pa je pri tem neučinkovita, nepoštena (pokvarjena) ali podkupljiva. Vigilantizem se pojavlja po vsem svetu, najdaljšo in najbogatejšo tradicijo prakticiranja vigilantizma pa zasledimo v ZDA. Obstajajo različne definicije vigilantizma, ki so v veliki meri odvisne od prostora in časa, v katerem se pojavljajo in uporabljajo. Vigilanti večino časa delujejo izven zakonskih okvirov v prepričanju, da lahko spremenijo obstoječi državni sistem. Izven zakonskih okvirov zakonodaje ZDA sta delovala tudi Edward Snowden in Bradley (Chelsea) Manning. Oba sta zaradi prepričanja, da je država postala pokvarjena, posredovala javnosti več milijonov zaupnih državnih podatkov ter s tem tvegala življenje in svobodo. Med eno od vigilantskih skupin spada tudi The Minuteman Project, ki je delovala na ameriško-mehiški meji z namenom preprečiti vstop ilegalnim imigrantom. Družba in država lahko različno sprejemata vigilantizem. Kako družba sprejme vigilanta, je odvisno od sprejemljivosti dejanj vigilanta. Kako država sprejme vigilanta, je odvisno od pravnega reda države.
Ključne besede: kriminaliteta, nadzor, preprečevanje kriminalitete, vigilantizem, vigilanti, študije primerov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.01.2018; Ogledov: 1143; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (981,08 KB)

10.
Zaznavanje varnosti v občini Hrpelje-Kozina : magistrsko delo
Vesna Mihalič, 2017, magistrsko delo

Opis: Zaznavanje varnosti na lokalni ravni je najbolj povezano z zaznavanjem varnosti pri posamezniku, saj varnost predstavlja ključni dejavnik, ki vpliva na kvaliteto posameznikovega življenja. Namen sodelovanja med lokalno skupnostjo in policijo je vzpostavitev višje kvalitete življenja lokalnega prebivalstva in skupno reševanje lokalne problematike (Gorenak in Gorenak, 2011). Pri policijskemu delu v skupnosti je poudarjeno sodelovanje med državljani in policijo, skupno identificiranje varnostnih problemov in njihovo reševanje. V teoretičnem delu magistrske naloge je uporabljena deskriptivna metoda s študijo domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih virov s področja zagotavljanja varnosti na lokalni ravni, primerjalna analiza ter strateško-usmerjevalni in operativni dokumenti, s katerimi je preventivno delo implementirano v delo policije. V empiričnem delu magistrske naloge se ugotavlja, kako razmere v lokalni skupnosti vplivajo na kakovost vsakdanjega življenja prebivalcev ter pripravljenost občanov občine Hrpelje-Kozina za sodelovanje s policijo, pretekla sodelovanja, uspešnost preventivnega dela, njihovo dojemanje policistov in motečih pojavov ter njihov občutek varnosti. Glavne analize temeljijo na analizi anketnih vprašalnikov opravljenih z občani občine Hrpelje- Kozina.
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, zagotavljanje varnosti, preprečevanje kriminalitete, policija, policijsko delo v skupnosti, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 30.08.2017; Ogledov: 909; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici