| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Rotterdam kot vstopna točka za prepovedane droge
Vid Vrstovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Prepovedane droge so snovi, ki po vnosu v človeško telo povzročajo psihološke in fizične spremembe na človeku. Uporaba prepovedanih drog je v današnjih dneh precej razširjena predvsem zaradi relativno lahke dostopnosti in nabave. Dostopnost in nabava prepovedanih drog je tesno povezana z njenim uvozom. Večina prepovedanih drog je uvoženih skozi večja državna pristanišča in letališča. Rotterdam je zaradi svoje odlične strateške lege, dobre infrastrukture in svojih geografskih specifikacij odlična točka za razvoj organiziranega kriminala in odlična vstopna točk prepovedanih drog v Evropo. V uvodnem delu diplomske naloge smo opredelili določene pojme, ki se skozi nalogo pojavljajo večino časa. V prvem delu naloge smo se osredotočili na trende prepovedanih drog na Nizozemskem in njihov uvoz. Našteli smo izvorne države, iz katerih prihaja večina droge in opisali načine tihotapljenja drog, ki ga uporabljajo organizirane kriminalne skupine. Našteli in s pomočjo statističnih podatkov smo opisali nekaj najpogosteje uporabljenih drog na Nizozemskem. S tortnim diagramom smo prikazali delež uporabnikov petih najpogosteje uporabljenih prepovedanih drog in jih primerjali z mednarodnim povprečjem. V drugem delu naloge smo se osredotočili na pristanišče Rotterdam, opisali njegovo geografsko lego in njegove značilnosti. Našteli in opisali smo glavne organe oblasti, ki skrbijo za brezhibno delovanje celega kompleksa in njegovo varnost. Opisali smo, kako se pristaniške oblasti trudijo zagotavljati varnost v pristanišču in metode, s katerimi odkrivajo nelegalne pošiljke. Dotaknili smo se tudi prodajalcev in kupcev drog na območju Rotterdama. Opisali smo njihove značilnosti (življenjski slog, izobrazba, zaposlitev), njihovo vlogo v svetu drog in nekatere njihove zgodbe. V zadnjem delu naloge smo se posvetili preventivnim in operativnim ukrepom v domeni Evropske unije. Omenili in opisali smo nekaj agencij in programov v domeni Evropske unije, ki so aktivni na področju organiziranega kriminala in posledično prepovedanih drog.
Ključne besede: diplomske naloge, prepovedane droge, trgovanje s prepovedanimi drogami, uvoz prepovedanih drog, Rotterdam
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 63; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Usposobljenost zdravstvenih delavcev o prepoznavanju simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami
Petra Rebernik, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Akutna zastrupitev z nedovoljenimi drogami je življenjsko ogrožajoče zdravstveno stanje, ki zahteva dobro poznavanje simptomov in temu primerno takojšnje ukrepanje. Zato je pomembno, da zdravstveni delavci hitro prepoznajo simptome in so dovolj dobro usposobljeni na tem področju. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu diplomskega naloge smo uporabili opisno (deskriptivno) metodo dela. Predstavili smo najpogostejše nedovoljene droge, opisali simptome akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami ter navedli ukrepe prve in nujne medicinske pomoči. V raziskovalnem delu pa smo ugotavljali, kakšna je usposobljenost zdravstvenih delavcev za prepoznavanje simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami ter kakšno je njihovo poznavanje ukrepov prve in nujne medicinske pomoči. Rezultati: Ugotovili smo, da je po mnenju zdravstvenih delavcev prepoznavanje simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami odvisno predvsem od vrste droge, s katero se pacient zastrupi. Analizi zbranih podatkov je pokazala, da imajo zdravstveni delavci zadostno znanje o ukrepih prve pomoči in nujne medicinske pomoči pri akutni zastrupitvi z nedovoljenimi drogami ter da dodatnega izobraževanja ne potrebujejo Razprava in sklep: Menimo pa, da bi zdravstveni delavci morali pridobiti več znanja o tem, kako prepoznati simptome akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami.
Ključne besede: prepovedane droge, prva pomoč, nujna medicinska pomoč
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 97; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (688,83 KB)

3.
Žrtve uživanja prepovedanih drog v nosečnosti
Sandra Samida, 2020, magistrsko delo

Opis: Nosečnost je specifično obdobje žensk, v katerem se žensko telo privaja na sobivanje z otrokom; obenem pa velja za obdobje, ko mora bodoča mama še posebej paziti na svoje zdravje. V prvi vrsti je treba zagotoviti normalen potek nosečnosti, istočasno pa normalen in zdrav razvoj ploda. Na tem mestu so izpostavljene predvsem prepovedane droge, uživanje katerih med nosečnostjo vpliva na še nerojenega otroka, saj povzroča otrokovo odvisnost, ki se z rojstvom prekine. To pomeni, da posledično pri otroku nastopi odtegnitvena kriza, ki se kaže z različnimi simptomi. Tako teoretično kot empirično so najpogosteje izpostavljeni naslednji: razdražljiv in neutolažljiv jok, tremor in tresenje, neuspešno sesanje, neuravnovešena temperatura, težave s spanjem, hranjenjem in dihanjem, simptomi prehlada. Ugotovljeno je bilo, da so problematične predvsem dolgoročne posledice, ki otroka spremljajo skozi daljše obdobje v življenju, in posledice, ki otrokovo življenje huje prizadenejo. Na tem mestu je govora o poškodbah možganov, prenehanju dihanja, nenadni smrti, pa tudi o različnih vrstah okužb. Na podlagi empiričnega dela se zaključuje, da tovrstna dejanja niso kazensko preganjana; poleg tega naj ne bi šlo za drastično težavo. Odprta so številna vprašanja, na katera ni podanih odgovorov. Spet na drugi strani imamo odgovore, pa so nezadovoljivi glede na naše rezultate. Namen je opozoriti na problematiko uživanja drog v nosečnosti, pri čemer želimo poudariti premalo poudarjene pravice še nerojenega otroka.
Ključne besede: nosečnost, prepovedane droge, vplivi, razvoj otroka, posledice, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 163; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

4.
Zloraba dovoljenih in prepovedanih drog med mladostniki
Iza Kokoravec, 2020, magistrsko delo

Opis: Droge so substance, ki vplivajo na normalno delovanje človeškega telesa, na človeško psiho in zdravje. Uživanje dovoljenih in prepovedanih drog, predvsem pri dolgotrajni uporabi, na človeku lahko pusti tako kratkoročne, kot dolgotrajne posledice. Pri uživanju drog so najbolj ranljivi otroci, predvsem v času adolescence. V obdobju adolescence se otroci pričnejo spoznavati z dovoljenimi in prepovedanimi drogami. Učinki, ki jih imajo droge pri mladih, so še močnejši in posledice so lahko še toliko hujše ter nevarnejše, kot pri odraslih. Ob pojavu venomer novih substanc in ob relativno lahki dostopnosti dovoljenih ter prepovedanih drog, so otroci še toliko bolj izpostavljeni tveganju, da se srečajo z drogami. V magistrskem delu je predstavljena raziskava, kjer smo otroke iz Ljubljane in Maribora, v starostnem razponu 13¬—17 let, spraševali o uživanju dovoljenih in prepovedanih drog. Odgovore na anketo smo zbirali preko spletnega portala 1ka, otroke pa smo dosegli preko družbenih portalov, prijateljev ter osnovnih in srednjih šol. Poleg ankete smo pregledali tudi policijsko statistiko mladoletniške kriminalitete na področju prepovedanih drog in preverili, če se je zloraba drog med mladoletniki povečala. Ugotovili smo, da trenda v povečanju zlorabe drog, glede na prejšnja leta, ni. Preverjali smo tudi trditev, da je najpogosteje zlorabljena prepovedana droga konoplja, kar smo potrdili z Wilcoxonovim testom. Nato smo preverjali ali obstajajo razlike v starosti pri izkušnji s konopljo, kar smo preverili z Mann-Whitneyevim testom in potrdili, da razlike obstajajo. Tudi pri preverjanju hipoteze o povezanosti spola in izkušnje s konopljo smo prišli do sklepa, da povezanosti v našem vzorcu ni, zato smo jo s pomočjo hi-kvadrat testa zavrnili. Z zadnjo hipotezo smo preverjali povezanost med krajem bivanja in izkušnjo s konopljo in s hi-kvadrat testom potrdili, da v našem vzorcu povezanost obstaja. Na koncu smo z logistično regresijo želeli še preveriti, kateri izmed treh dejavnikov, starost, spol in kraj bivanja, najbolj vpliva na uživanje konoplje. Analiza je pokazala, da lahko le za spremenljivko starost trdimo, da ima neposreden vpliv na izkušnjo otrok s konopljo.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, dovoljene droge, zloraba drog, mladostniki, magistrska dela
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 238; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (848,94 KB)

5.
Stališča do drog
Tadeja Krajnc, 2011, kratki znanstveni prispevek

Opis: Namen prispevka: Ker Slovenija ni izjema na področju uživanja drog, so v prispevku predstavljene bistvene razlike med različnimi starostnimi skupinami na področju problematike drog ter kakšna so njihova stališča do drog (prepovedanih, dovoljenih). Metode: Zasnova prispevka je analiza podobnih raziskav doma in v tujini. Opravljena je bila pilotska raziskava, v kateri je skupaj sodelovalo 90 anketirancev iz cele Slovenije, od tega 30 srednješolcev, 30 študentov in 30 predstavnikov aktivne populacije, ki so zaposleni in stari od 30 do 55 let. Ugotovitve: Rezultati so pokazali, da imajo starostne skupine do problematike in poznavanja drog enaka stališča v 20 %, kar pomeni, da obstajajo med njimi pomembne razlike. Aktivna populacija meni »droga je droga«, ne glede ali je to alkohol ali heroin, študenti strogo ločujejo med dovoljeno in prepovedano drogo, dijaki so nevtralni. Tretjine študentov preventiva ne zanima ali pa so o tem premalo osveščeni. Aktivna populacija bi dostopnost do dovoljenih drog omejila na 21 let, študenti in dijaki pa na 18 let. Zaskrbljujoče je, da se povečuje delež starejših, ki uživajo drogo, predvsem kombinacijo alkohola in zdravil ter da za njih v Sloveniji ne obstajajo prilagojeni programi pomoči in preventive. Omejitve/uporabnost raziskave: Raziskava je omejena na prebivalce Slovenije. Vzorec pilotske raziskave je ustrezen, ni pa preverjena reprezentativnost. Praktična uporabnost: Raziskava je uporabna za vse, ki delujejo z različnimi starostnimi populacijami na področju drog in odvisnosti ter na področju preventive. Prispevek daje signale, da je potrebno preventivno delovanje usmeriti na mlado populacijo, saj se v večini že doma kot otroci srečujejo z alkoholom in tobakom. Povečati bi bilo potrebno število preventivnih programov za starejšo populacijo. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja stališča različnih starostnih skupin do drog zajetih v raziskavi. Rezultati so širše uporabni, saj prikazujejo odnos in stališča slovenske populacije do samih drog in omogočajo primerjavo stališč ter odnosa do drog med posameznimi starostnimi skupinami in spoloma.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, stališča do drog, mladi, starejši
Objavljeno: 12.05.2020; Ogledov: 208; Prenosov: 17
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Primerjalna analiza učinkov različnih politik omejevanja prepovedanih drog v evropskih državah
Maruša Lipušček, 2019, magistrsko delo

Opis: Mnoge evropske države so v zadnjih dveh desetletjih spremenile pristop do reševanja problematike uporabe prepovedanih drog. Ta ne temelji več na prohibiciji in zatiranju ter zapiranju uporabnikov. Nove politike na področju prepovedanih drog temeljijo na zmanjšanju škode zaradi zlorabe drog in zmanjšanju kršitev z dekriminalizacijo uporabe in posesti manjše količine prepovedanih drog. Magistrsko delo obravnava različne načine omejevanja posesti in uporabe manjših količin prepovedanih drog v tridesetih izbranih evropskih državah ter raziskuje njihov kriminološki, zdravstveni ter socialni vpliv. V večini evropskih držav je uporaba in posest prepovedanih drog kaznivo dejanje, z možnostjo zaporne kazni, vendar se v praksi izvaja omiljena obravnava. V 40% izbranih državah pa je tovrstno dejanje dekriminalizirano. To pomeni, da dejanje v zakonu ni zapisano kot kaznivo ali sploh ni omenjeno. Lahko gre za popolno razveljavitev kazenskih sankcij, oziroma zaporne kazni, ali za preusmeritev na prekrške, ki so sankcionirani z globami. V delu smo preučili vplive, ki jih ima dekriminalizacija uporabe in posesti manjših količin prepovedanih drog na odkrivanje kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, uporabo in razširjenost prepovedanih drog med mlajšimi odraslimi in na problematične uporabnike. Primerjali smo podatke Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami med dvema skupinama držav, in sicer med tistimi, kjer sta uporaba in posest manjših količin prepovedanih drog kaznivi dejanji z možnostjo zaporne kazni, in tistimi, kjer sta dejanji dekriminalizirani.
Ključne besede: magistrska dela, prepovedane droge, Evropa, dekriminalizacija, primerjava, zakonodaja
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 487; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (628,23 KB)

7.
Zloraba prepovedanih drog na območju Policijske uprave Ljubljana
Maša Karamarković, 2018, diplomsko delo

Opis: Uporaba drog tako v svetu kot tudi v Sloveniji narašča iz dneva v dan, z uporabo drog pa se posledično povečuje tudi kriminaliteta na tem področju. Slovenska kazenska zakonodaja inkriminira dve kaznivi dejanji, ki sta neposredno povezani z drogami, in sicer neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog in omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu. Z uporabo in zlorabo drog so posredno povezana tudi premoženjska kazniva dejanja, ki jih izvršujejo odvisniki, da bi prišli do sredstev za nakup droge. Kljub strogemu nadzoru in sprejetim zakonodajam je največji problem na področju prepovedanih drog v uporabi legalno proizvedenih kemikalij za proizvodnjo prepovedanih drog. Od devetdesetih let je bil v Sloveniji opazen porast zlorabe in uporabe prepovedanih drog, v zadnjih petih letih pa je stanje na tem področju stabilno, število kaznivih dejanj je sorazmerno. Na območju Republike Slovenije policisti od vseh prepovedanih drog največkrat zasežejo konopljo (marihuano), prav tako je na območju Policijske uprave Ljubljana v največjih količinah zasežena marihuana, sledi pa ji kokain. Šest odstotkov vseh kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog prestavljajo kazniva dejanja, ki so posledica mladoletniške kriminalitete. V boju proti uporabi in zlorabi prepovedanih drog so zato zelo pomembni preventivni programi, katerih največji delež je usmerjen v otroke in mladostnike v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in zunaj njih.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, psihotropne snovi, zloraba drog, kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2018; Ogledov: 992; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (673,63 KB)

8.
Odvisniki in kriminaliteta v Posavju
Irena Lazanski, 2018, diplomsko delo

Opis: Prepovedane droge in alkohol uničujejo nedolžna življenja in družine. Odvisnost in zasvojenost sta hudi stanji ali bolezni, ki kot rak izpodjedata družbo. Odvisniki si ne morejo pomagati in s seboj v propad vlečejo še svojce. Slej ko prej je potreba po drogah ali alkoholu tako velika, da pozabijo tudi na svojce in se prične vsakodnevna bitka za omamo. Ko zmanjka sredstev za nakup psihoaktivnih substanc, posežejo tudi po skrajnih ukrepih, kot so kazniva dejanja. Več raziskovalcev je že raziskovalo povezavo med odvisnostjo oziroma uporabo prepovedanih drog ali alkohola in kriminaliteto. Čeprav se strinjajo, da povezave obstajajo, pa se ne strinjajo povsem, kako se te kažejo. Diplomsko deli raziskuje, ali odvisnost vpliva na kriminaliteto ali obratno. Omeniti pa je treba zelo pomembno dejstvo, da ni treba biti odvisnik za storitev kaznivega dejanja ali prekrška pod vplivom psihoaktivnih substanc ali alkohola. Obstajajo tudi rekreativni ali občasni uporabniki, ki si z uporabo psihoaktivnih substanc popestrijo vikend, občasno zabavo ali dan. Tudi ti uporabniki lahko storijo kazniva dejanja ali prekrške, saj je potrebno le malo malomarnosti ali nepazljivosti, da pride do nesreče. Policisti vsako leto izvedejo več alkotestov in testov prisotnosti na psihoaktivne substance pri voznikih. Čeprav se v Sloveniji letno odvija več akcij, kot je Voznik 0,0, in seznanjanj voznikov z možnimi posledicami vožnje pod vplivom nedovoljenih sredstev, ljudje še vedno posegajo po obeh sredstvih za omamo. V tem primeru gre samo za prekrške cestnoprometnih predpisov. Dejstvo pa je, da odvisniki potrebujejo denar za nabavo droge, ki ga lahko dobijo le, če kršijo zakon. Vlomi, klasične goljufije, ropi in tatvine so najpogostejša kazniva dejanja pri odvisnikih. Diplomsko delo preveri, ali navedeno drži.
Ključne besede: droge, alkohol, prepovedane substance, odvisniki, kriminaliteta, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 25.05.2018; Ogledov: 479; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

9.
Nove psihoaktivne substance
Kaja Škrubej, 2017, diplomsko delo

Opis: Največji problem današnjega časa je vse večja porast novih tako rečeno umetnih oz. sintetičnih psihoaktivnih snovi. Namen diplomskega dela je predstaviti nove sintetične substance, s ciljem izpostaviti vlogo medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi uživalcev teh drog. Vsak dan na trg drog prihajajo nove substance. Med najpogostejše štejemo sintetične kanabinoide, katinone in halucinogene. Najpogostejše sintetične substance, ki se pojavljajo pri nas, so sintetični katinoni, takoj za njimi pa druge nove sintetične substance. Problem teh substanc je predvsem to, da so zaradi konstantnega spreminjanja kemijske sestave legalne in zato predstavljajo velik javnozdravstveni problem. Ogroženi so predvsem mladi, ki v fazi eksperimentiranja preizkušajo te droge, ki se na trgu prodajajo pod privlačnimi imeni in s privlačnimi embalažami in ne poznajo stranskih učinkov. Redna raba teh substanc vodi mlade do odvisnosti. Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacientov odvisnih od psihoaktivnih substanc je predvsem motiviranje pacienta in vzpostavljanje odnosa, ki temelji na zaupanju. Poznati mora znake in simptome uživanja teh substanc in znati pravilno odreagirati. Pri delu z odvisnim mora biti dobro teoretično in praktično usposobljena, imeti mora posebna znanja in veščine, saj je delo z odvisniki večkrat lahko nepredvidljivo predvsem zaradi sprememb v njihovem mišljenju in vedenju.
Ključne besede: Prepovedane droge, dizajnerske droge, vpliv drog na človeka, vloga medicinske sestre, terapevtska komunikacija
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 876; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (411,52 KB)

10.
Vrstniški pritisk in uporaba drog pri mladostnikih
Katra Tomažič, 2016, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela je vrstniški pritisk in uporaba drog med mladostniki. Sestavljeno je iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem smo se seznanili z obdobjem odraščanja oziroma adolescence, ki velja za nekakšno prelomnico med otroštvom in odraslostjo. Nekaj besed smo namenili razlogom, zaradi katerih naj bi mladi začeli uporabljati droge, vendar smo se nekoliko bolj osredotočili na vrstniški pritisk in vrstniške skupine, saj je le-ta zavzemal bistvo našega magistrskega dela. Med teoretičnim delom smo se osredotočili spoznavanju pojma drog in njihovega opisa, njihovi klasifikaciji in zakonodaji. Empirični del magistrske naloge je vseboval raziskavo na podlagi anketnega vprašalnika. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali ima vrstniški pritisk večji vpliv na posameznika pri uporabi dovoljenih drog ali pri uporabi nedovoljenih drog, ali obstajajo razlike med spoloma pri uporabi drog in kakšno je mnenje mladostnikov o vplivu vrstniškega pritiska na uporabo drog. Analiza je pokazala delno nedokončne rezultate, ki so bile posledica premajhnega vzorca in nedoslednega izpolnjevanja anketnega vprašalnika. Domnevamo, da je zaradi trenda uživanja nekaterih prepovedanih drog, frekvenca uživanja tako majhna, da ne moremo opraviti konkretne analize. Med drugim je bilo z raziskavo še ugotovljeno, da ne obstajajo bistvene razlike med spoloma pri uživanju drog in da mladostniki menijo, da niso podvrženi vrstniškemu pritisku.
Ključne besede: mladostniki, vrstniki, droge, prepovedane droge, preprečevanje, raziskave, magistrska dela
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 1870; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici