| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Preobremenjenost predšolskih otrok in njihovih staršev
Anja Kukec, 2018, diplomsko delo

Opis: Otrokom v današnjem času pogosto primanjkuje časa za prosto igro in sprostitvene dejavnosti, saj so preveč zaposleni z interesnimi dejavnostmi in delom doma. Diplomsko delo Preobremenjenost predšolskih otrok in njihovih staršev se v teoretičnem delu osredotoča na pojem preobremenjenost, na interesne dejavnosti in prosti čas otrok. Navedene so tudi obremenitve predšolskih otrok, njihovih staršev ter obremenitve vzgojiteljev v vrtcu. Namen diplomske naloge je raziskati in ugotoviti, ali so predšolski otroci in njihovi starši preobremenjeni. V raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika in jih kasneje obdelali v programu SPSS. V raziskavi so sodelovali starši predšolskih otrok. Iz nje smo želeli ugotoviti čas, ki ga otroci namenijo delu doma in interesnim dejavnostim, ter kako to obremenjuje njih in njihove starše, ki jih spremljajo in jim pri tem nudijo pomoč. Izsledki so pokazali, da so otroci, stari 4 leta in več, bolj obremenjeni z interesnimi dejavnostmi, saj jih v veliki meri pogosteje obiskujejo, med njimi so otroci, ki imajo tudi po več interesnih dejavnosti.
Ključne besede: Dejavnosti, interesne, preobremenjenost, prosti čas, sodelovanje, sprostitev, vrtec.
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 194; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (981,79 KB)

2.
Poklicna izgorelost muzejskih pedagogov
Lucija Stakne, 2020, magistrsko delo

Opis: Muzejska pedagogika že nekaj časa prevzema pomembno vlogo, saj predstavlja vez med občinstvom in muzeji ter galerijami. V zadnjih desetletjih smo bili priča korenitim spremembam, ki so vplivale na muzejsko pedagogiko. Slednje nas je spodbudilo k raziskovanju profila muzejskih oziroma galerijskih delavcev, ki se ukvarjajo z izobraževanjem. Osrednji problem v magistrskem delu je poklicna izgorelost muzejskih pedagogov zaradi vedno večje delovne obremenitve. V teoretičnih izhodiščih najprej predstavimo muzejsko pedagogiko, pri čemer se posebej posvetimo Sekciji za izobraževanje in komuniciranje, saj je pomembno vplivala na izoblikovanje poklica muzejskega pedagoga pri nas. Nadalje pozornost namenjamo njegovi vlogi in nalogam. Delo muzejskega pedagoga je namreč izrazito interdisciplinarno, spremlja pa ga množica delovnih zadolžitev. Posledično se ti spopadajo z vprašanjem vloge, podcenjevanjem in preobremenjenostjo pri delu, ki lahko preseže osebne prilagoditvene vire in privede do poklicnega stresa. Kot posledica dolgotrajnega kroničnega stresa se pojavi poklicna izgorelost, ki vpliva na zadovoljstvo posameznika pri delu. Metodološko smo k raziskovanju pristopili s kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja. Ugotavljamo, da se anketirani muzejski pedagogi čutijo izgorele. V povezavi z zadovoljstvom z delom smo preverjali osebna pojmovanja muzejskih pedagogov. Večina muzejskih pedagogov izraža pozitivno držo in navdušenje v povezavi z delom kljub izzivom, s katerimi se soočajo.
Ključne besede: muzejska pedagogika, vloga muzejskega pedagoga, stres, poklicna izgorelost, zadovoljstvo z delom, preobremenjenost
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 235; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

3.
DIPLOMIRANI ORGANIZATOR – MENEDŽER KOT SODELAVEC SOCIALNEGA DELAVCA PRI PRIPRAVI IN IZVAJANJU POSTOPKA V ZVEZI Z REJNIŠTVOM
Mirjana Ćetković, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Rejništvo je zakonsko organizirano kot začasna oblika varstva tistih otrok, ki ne morejo prebivati v biološki družini z namenom, da se razmere v družini uredijo. V proces rejništva so vpleteni različni akterji, ključno vlogo pa imajo pri tem socialni delavci. V diplomski nalogi je obdelano področje rejništva, predvsem z vidika priprave in izvedbe rejništva ter problematike na področju rejništva. Priprava in izvedba rejništva se nanašata na zakonsko določene naloge države, centrov za socialno delo, strokovnih delavcev ter matične družine. Problematika rejništva pa je obravnavana predvsem glede na preobremenjenost strokovnih delavcev v postopku rejništva, neučinkovitost oziroma učinkovitost centrov za socialno delo ter glede na težave, ki jih izpostavljajo rejniki. V okviru diplomske naloge je izvedena tudi spletna anketa med socialnimi delavci z namenom ugotoviti preobremenjenost socialnih delavcev pri izvedbi postopka rejništva v okviru njihovih delovnih nalog. Socialni delavci so sicer potrdili, da so preobremenjeni, vendar pretirane potrebe po pomoči dodatnih strokovnih sodelavcev niso izrazili. Izpostavljajo sicer pomanjkanje kadra, vendar menijo, da lahko, kljub preobremenjenosti, sami v celoti kakovostno opravijo postopek rejništva. Tako so tudi ocenili, da bi diplomirani organizator – menedžer lahko na tem področju izvajal predvsem dokumentacijska dela, promocijo rejništva, organiziral srečanja in dejavnosti za otroke. Nikakor pa po njihovem mnenju tovrstni kader ne bi mogel izvajati zahtevnejših del, npr. pripravljati starše in otroke na namestitev v rejniško družino ali nameščati otroka v rejniško družino ali oblikovati in izvajati individualne projektne skupine.
Ključne besede: rejništvo, rejnik, socialni delavec, center za socialno delo, preobremenjenost
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 1138; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (782,33 KB)

4.
OBVEZNOSTI IN PROSTI ČAS PREDŠOLSKIH OTROK IN OTROK V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Maja Krajnc, 2015, magistrsko delo

Opis: V današnjem času otrokom vse pogosteje zmanjkuje prostega časa za nemoteno igro in sprostitev. Želje in pričakovanja staršev po njegovi uspešnosti silijo otroka k organiziranim prostočasnim dejavnostim in drugim obveznostim. Starši to svojo vlogo dojemajo tako zavzeto, da se v popoldanskem času mnogokrat spremenijo v voznike, ki hitijo od ene dejavnosti do druge. Pretiravanje z obveznostmi po otrokovem bivanju v vrtcu/šoli posledično vpliva na količino in kakovost prostega časa ter na odnose v družini. V magistrski nalogi so navedene današnje obremenitve otrok, ki jim vzamejo čas za preprosto vsakodnevno dejavnost – igro. Namen magistrske naloge je predstaviti prosti čas otrok, poudariti pomen igre za otrokov razvoj, pomembne pravne vire in (pre)obremenjenost otrok. Moje zanimanje je bilo usmerjeno tudi k sprostitvenim dejavnostim. V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki temeljijo na priložnostnem vzorcu 230 staršev, ki so izpolnjevali spletno anketo. Rezultati, pridobljeni s statistično obdelavo podatkov, so pokazali, da imajo otroci dovolj prostega časa. Še vedno pa veliko časa preživijo med gledanjem televizije. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se večina otrok za organizirane prostočasne dejavnosti odloča sama, kar izključuje »ambiciozne« starše, ki silijo otroka k dejavnostim po svojih željah.
Ključne besede: obveznosti, prosti čas, sprostitev, preobremenjenost otrok, igra
Objavljeno: 12.10.2015; Ogledov: 1284; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (5,53 MB)

5.
6.
OBRAVNAVA NENUJNEGA PACIENTA V AMBULANTI NUJNE MEDICINSKE POMOČI
Denis Verdel, 2015, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Število pacientov se v ambulantah nujne medicinske pomoči po celotnem svetu iz leta v leto povečuje. Razlogov za hitro rast obiskov ambulante nujne medicinske pomoči je veliko. Narašča tudi delež obiskov pacientov, ki prihajajo v ambulante nujne medicinske pomoči zaradi zdravstvenih težav, ki niso primerne za zdravljenje v ambulantah nujne medicinske pomoči. S tem povzročajo dodatno obremenitev ambulant nujne medicinske pomoči. Namen magistrskega dela je z raziskavo ugotoviti, ali se v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana srečujejo z nenujnimi pacienti. Raziskovalna metodologija: Od Zdravstvenega doma Ljubljana smo pridobili dovoljenje za pregled dokumentacije enote Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana. Iz nje smo po naprej načrtovanem vzorcu izbrali vse nenujne paciente, ki so avgusta 2014 obiskali ambulanto Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana. Kot nenujnega smo označili pacienta, ki je po Manchestrskem triažnem sistemu pridobil modro ali zeleno triažno kategorijo in njegove težave trajajo več kot tri dni. Iz dokumentacije nenujnih pacientov smo analizirali podatke o spolu, starosti, času obravnave, razlogu obiska, triažni kategoriji in finančno vrednost nenujnega obiska. Pridobljene podatke o nenujnih pacientih smo po retrospektivni analizi obdelali z računalniškim programom SPSS 20.0, v katerem je bila uporabljena deskriptivna statistika. Rezultati: Z raziskavo in pregledom dokumentacije smo ugotovili, da število pacientov v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana iz leta v leto narašča. Po pregledu dokumentacije je bilo razvidno, da tudi v ambulanto Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana prihajajo pacienti zaradi nenujnih zdravstvenih težav. Takšnih smo v avgustu 2014 našteli kar 176. Ugotovili smo, da so moški s 60 % pogosteje kot nenujni pacienti poiskali zdravniško pomoč v enoti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana, kljub temu pa nismo ugotovili statistično pomembne razlike glede na spol pri pogostosti obiskov nenujnih pacientov v nočnem času (t = 1,145; p = 0,254). Kar 28,4 % nenujnih pacientov je kot razlog za obisk Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana navedlo, da ne želijo k osebnemu zdravniku. Starostno skupino nenujnih pacientov, ki so najpogosteje obiskali Splošno nujno medicinsko pomoč Ljubljana, s kar 37,5 % predstavlja skupina stara od 20 do 39 let. Prav tako med ugotovitvami nismo zaznali statistično pomembne razlike (t = 1,922; p = 0,067) glede na paciente, starejše oz. mlajše od 75 let, v pogostosti obiskov ambulante Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana v nočnem času. Raziskava nam je pokazala, da obravnava nenujnih pacientov vzame zdravstvenemu osebju v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana veliko časa, povzroči dodatne stroške in dodatno preobremenjenost. V povprečju je bilo avgusta 2014 v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana vsak dan skoraj 6 nenujnih pacientov, ki bi morali zdravniško pomoč poiskati drugje. Sklep: Ambulante nujne medicinske pomoči niso namenjene pregledu nenujnih pacientov. Delovanje ambulant nujne medicinske pomoči je namenjeno temu, da življenjsko ogroženi pacienti, katerih zdravstveno stanje se je nenadno poslabšalo, dobijo čimprejšnjo zdravniško pomoč. Ker nenujni pacienti vedno bolj izrabljajo ambulante nujne medicinske pomoči za nenujne zdravstvene težave, bi bilo potrebno pred samim delovanjem novih urgentnih centrov sprejeti pravilnik, ki bi določal, komu so namenjeni urgentni centri in kaj narediti z nenujnimi pacienti.
Ključne besede: Ključne besede: nenujni pacient, obravnava pacienta, ambulanta nujne medicinske pomoči, nujna medicinska pomoč, preusmerjanje pacientov, preobremenjenost ambulant nujne medicinske pomoči.
Objavljeno: 21.05.2015; Ogledov: 1758; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (914,19 KB)

7.
IZGOREVANJE RAČUNOVODSKIH STROKOVNJAKOV
Almira Garčević, 2013, diplomsko delo

Opis: Ljudje so na svojih delovnih mestih vedno bolj izpostavljeni stresu, kar prinaša negativne posledice zanje. Ena izmed teh posledic je lahko tudi obolenje, imenovano izgorevanje. V diplomskem seminarju smo opredelili pojem izgorevanja, njegove dejavnike, opisali potek izgorevanja in se seznanili s posledicami, ki jih prinaša. Kasneje smo se osredotočili na izgorevanje računovodskih strokovnjakov. Na podlagi pregleda tujih raziskav smo ugotavljali prisotnost tega pojava, dejavnike izgorelosti ter načine spopadanja s tem pojavom. Ugotovili smo, da pojav izgorelosti ogroža računovodske strokovnjake in jih izčrpava do te mere, da živijo v pravi notranji stiski. Hiter tempo, kratki časovni roki, pritiski nadrejenih, so le nekateri od dejavnikov, ki prispevajo k temu, da računovodski strokovnjak ne zmore več obvladovati običajnih vsakodnevnih obremenitev in to pripelje zaposlene v stanje, ko jih preobremenjenost začne izčrpavati.
Ključne besede: stres, izgorevanje, dejavniki izgorevanja, potek izgorevanja, posledice izgorevanja, izgorevanje računovodskih strokovnjakov, preobremenjenost
Objavljeno: 11.11.2013; Ogledov: 840; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (414,50 KB)

8.
VLOGA DOMAČIH NALOG V UČENČEVI UČNI AKTIVNOSTI DOMA IN V ŠOLI
Nina Klaučič, 2012, diplomsko delo

Opis: Domače naloge niso le naloge. Kadar razmišljamo o njih, lahko vedno znova odpiramo nove teme in poglavja. Ne gre samo za področje didaktike, navezujejo se tudi na področja sociologije (vloga vrstnikov, staršev …), psihologije (preobremenjenost, učinkovitost …), medicine (vloga prostočasnih aktivnosti …). Od domačih nalog je odvisna tudi uspešnost učenčevega domačega dela, zato le-te predstavljajo odgovornost učenca. Šola spodbuja ali zavira učenčev razvoj, znotraj nje pa je učitelj tisti, ki kontrolira uresničevanje dogovorjenih načinov učinkovitega izvrševanja domačih nalog. Zato sem v teoretičnem delu diplomske naloge predstavila pomembnost in pravilen način posredovanja domačih nalog. Predvsem sem se osredotočila na funkcije, ki jih imajo domače naloge, njihovo učinkovitost in preobremenjenost z njimi ter kakšno vlogo imajo pri tem starši in socialno okolje, v katerem učenci živijo. Temeljnega pomena za učenčev uspeh je prav tako odnos, ki vlada med učitelji, učenci in starši. V empiričnem delu diplomskega dela sem žal ugotovila, da so v praksi domače naloge preredko posredovane in niso temeljito preverjene, učitelji ne uvajajo raznolikih oblik in tehnik domačega dela, naloge navadno niso diferencirane, niti individualizirane. Starši z otroki le redko komunicirajo o domačih nalogah, zaradi le-teh z njimi tudi ne preživljajo skupnega časa. Starši bi morali sodelovati z učenci in kazati interes za njihove šolske obveznosti, saj je le-to temeljnega pomena za ustvarjanje spodbudnega učnega okolja. Zadovoljujoče je dejstvo, da so učenci pri domačih nalogah notranje motivirani, ne rešujejo jih zaradi grožnje ali prisile učiteljev, ampak se zavedajo, da z njimi utrjujejo in nadgrajujejo svoje znanje. S pomočjo domačih nalog bi se morali učenci naučiti samostojnosti, odgovornosti, naučiti se učiti se. Z domačimi nalogami bi morali učenci vzpostaviti odnos med tem, kar se učijo v šoli, in svetom, v katerem živijo. Od učitelja pa je odvisno, ali bo to uveljavljal v pedagoški praksi.
Ključne besede: domača naloga, funkcije domačih nalog, učinkovitost, preobremenjenost, učitelj, vloga staršev
Objavljeno: 03.10.2012; Ogledov: 1997; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (717,56 KB)

9.
OBREMENJENOST MEDICINSKIH SESTER V SPLOŠNI BOLNIŠNICI JESENICE
Jelena Gajić, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje problematiko obremenjenosti medicinskih sester na ginekološko-porodniškem oddelku v Splošni bolnišnici Jesenice in vzroke, zaradi katerih do obremenjenosti prihaja. Poleg velike obsežnosti svojega dela se v svojem poklicu medicinske sestre srečujejo z različnimi stresorji, ki posledično vplivajo tudi na njihovo življenje. Kot ključni problem sem izpostavila preobremenjenost medicinskih sester, ki negativno vpliva na produktivnost, učinkovitost in kakovost dela, ki ga opravljajo medicinske sestre. Zato sem poskušala predstaviti nekaj rešitev, s katerimi bi lahko preobremenjenost na delovnem mestu zmanjšali ali celo odpravili. Empirični del naloge predstavlja rezultate raziskave, ki je bila izvedena na ginekološko- porodniškem oddelku v Splošni bolnišnici Jesenice. Rezultati so pokazali, da so medicinske sestre na ginekološko-porodniškem oddelku zaradi prevelikega števila dnevnega obravnavanja pacientov na medicinsko sestro, prevelikega obsega dela ter zaradi pomanjkanja kadra preobremenjene. To se kaže tudi v povečanem številu delovnih ur, zato so potrebne izboljšave na področju organizacije dela ter izboljšave pri razporeditvi delovnih nalog in opravil med zaposlenimi. Poleg tega pa bi bilo potrebno kader bolj motivirati in s tem omogočiti boljšo učinkovitost dela.
Ključne besede: Narava dela Preobremenjenost Medicinska sestra Zdravstvena nega Izobraževanje
Objavljeno: 19.09.2012; Ogledov: 2062; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (668,12 KB)

10.
Vpliv preobremenjenosti poklicnih voznikov na nacionalno varnost
Melita Pogorevc, 2012, magistrsko delo

Opis: Preobremenjevanje poklicnih voznikov je v današnjem času problem skoraj v vseh transportnih podjetjih, saj je njihov cilj le, da bo prevozni proces izveden z nizkimi stroški in v čim krajšem času, to pa pomeni, da vodilni za dosego uspeha čim bolj izkoristijo svoje delavce in jih s tem preobremenijo. Preobremenjevanje pa vsekakor vpliva na njihovo nezadovoljstvo, na neučinkovitost njihovega dela in ne nazadnje tudi na uspešnost poslovanja podjetja. Najpogostejši problem, s katerim se soočajo poklicni vozniki zaradi preobremenjevanja, je utrujenost, ki je po mnogih nacionalnih raziskavah tudi najpogostejša zdravstvena težava v kopenskem transportu. Prav utrujenost pa je ena izmed glavnih dejavnikov za povzročitev prometne nesreče ali udeležbo v njej, saj ima negativen vpliv na človekove sposobnosti, ki so še kako pomembne za varno upravljanje z motornim vozilom.
Ključne besede: preobremenjenost, poklicni voznik, nacionalna varnost, prometna nesreča, varnost cestnega prometa
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 2064; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici