1. Preoblikovanje lastninske pravice v etažno lastnino : magistrsko deloZala Sirše, 2025, magistrsko delo Opis: Nastanek etažne lastnine je povezan s čedalje večjimi potrebami prebivalstva v mestih, kjer niso imeli več prostora zidati v širino, ampak so zidali v višino. Njeni začetki segajo v konec petdesetih let prejšnjega stoletja. Pravna ureditev tega področja najprej ni bila dobro urejena, tudi vpis posameznih delov v zemljiško knjigo ni bil možen, zato lahko še danes naletimo na stavbe, ki nimajo urejene etažne lastnine.
Etažna lastnina je oblika lastninske pravice, ki predstavlja izjemo od splošnega načela stvarnega prava: superficies solo cedit načela povezanosti zemljišča in objekta. Poznamo etažno lastnino v ožjem in širšem pomenu. Etažna lastnina v ožjem pomenu predstavlja lastnino posameznega dela stavbe in solastnino skupnih delov, v širšem pomenu pa celoto vseh pravnih razmerij glede vseh delov etažne lastnine v določeni stavbi.
Področje etažne lastnine urejajo zlasti Stanovanjski zakon, Stvarnopravni zakonik in Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča ter Zakon o zemljiški knjigi.
Etažno lastnino predstavljajo posamezni ter skupni deli v stavbi. Skupni deli so lahko splošni skupni deli, ki so namenjeni uporabi vsem etažnim lastnikom, ter posebni skupni deli, ki so namenjeni uporabi le določenim etažnim enotam.
Za oblikovanje etažne lastnine je pomembno, da ima stavba vsaj dva ali več posameznih delov ter da so stavba in njeni deli vpisani v kataster nepremičnin. Vpis v kataster se uredi na podlagi elaborata, ki ga po izmeri stavbe izdela geodet. Na podlagi tega elaborata lahko lastnik oz. solastniki zemljišča, na katerem stoji stavba, ki jo želijo etažirati, sklenejo pravni posel za oblikovanje etažne lastine. Etažna lastnina lahko nastane s pravnim poslom ali s sodno odločbo.
Pri oblikovanju etažne lastnine se spremenijo položaji nepremičnin in nastanejo nove nepremičnine, zato pride do določenih pravnih posledic.
Ključne besede: Etažna lastnina, lastninska pravica, preoblikovanje lastninske pravice, oblikovanje etažne lastnine, posamezni del, skupni del, sporazum o oblikovanju etažne lastnine, akt o oblikovanju etažne lastnine, sodno oblikovanje etažne lastnine.
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 63
 Celotno besedilo (3,33 MB) |
2. Povezane nepremičnine in etažna lastnina : magistrsko deloRok Perko, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom »Povezane nepremičnine in etažna lastnina« je namenjana predvsem celoviti in pravilni predstavitvi zakonske interpretacije določb instituta povezanih nepremičnin, ki predstavlja eno izmed najpomembnejših novosti novele SPZ-B iz leta 2020.
Že v času pred začetkom veljavnosti SPZ in ZZK-1 so se kot eden izmed načinov gradnje, pojavljale soseske enostanovanjskih hiš, soseske več večstanovanjskih stavb in soseske enostanovanjskih hiš in več večstanovanjskih stavb. Nekateri pravni položaji znotraj teh sosesk, ki so po svoji funkcionalnosti imeli značilnosti etažne lastnine, vendar glede na svoj osnovni pravni položaj to niso, v takratni zakonodaji na stvarnopravnem področju niso imeli primernih zakonskih rešitev. Vzpostavitev je tako bila mogoča ob uporabi nekaterih institutov stvarnega prava, ki pa za to niso bili najbolj primerni oziroma primarno sploh niso bili temu namenjeni. Ob vse hitrejšem naraščanju števila gradnje novih sosesk v zadnjih letih, je bil tudi zakonodajalec primoran poiskati nove rešitve za zagotovitev primernejšega in bolj učinkovitega reševanja položajev tako na področju etažne lastnine kot na področju položajev podobnih etažni lastnini. Institut povezanih nepremičnin, urejen v novem, V. poglavju SPZ, tako ureja etažni lastnini podobne položaje tako, da tudi v primerih, kjer ni vzpostavljene etažne lastnine, omogoča vključitev lastninske pravice ali stavbne pravice na nepremičnini imenovani pomožna nepremičnina, v lastninsko pravico ali stavbno pravico ene ali več drugih nepremičnin, imenovanih glavne nepremičnine. Novo poglavje o povezanih nepremičninah tako določa pravila o nastanku, upravljanju ter prenehanju povezanosti med nepremičninami. Hkrati z institutom povezanih nepremičnin pa je kot del novele SPZ-B bil dodan tudi novi šesti odstavek 105. člena SPZ, ki ob uporabi pravil o oblikovanju, upravljanju in prenehanju povezanih nepremičnin, omogoča vzpostavitev položaja v katerem lahko ima posamezni del zgradbe ali nepremičnina hkrati značilnosti pomožne nepremičnine in skupnega dela stavbe v etažni lastnini.
Ureditev novega instituta povezanih nepremičnin tako v osnovni predstavlja dobre temelje za njen nadaljnji razvoj tega instituta, kljub temu, da bo potrebno določene nepravilnosti odpraviti in pomanjkljivosti dopolniti.
Ključne besede: Samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, preoblikovanje lastninske pravice, glavna nepremičnina, pomožna nepremičnina.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 964; Prenosov: 319
Celotno besedilo (908,56 KB) |
3. Preoblikovanje lastninske pravice v etažno lastnino : magistrsko deloKlemen Fekonja, 2020, magistrsko delo Opis: Povezovanje pravnih subjektov v pravna razmerja z določitvijo medsebojnih pravic in obveznosti v konkretiziranih družbenih razmerjih lahko tolmačimo kot eno izmed temeljnih funkcij prava. Funkcionalna ureditev konkretnega pravnega instituta daje (pravnim) subjektom upravičenja za učinkovito uveljavljanje interesov, pravic in izpolnjevanje obveznosti ter drugih dejanj, ob tem pa je nujno, da so takšna ravnanja z vidika pravnih posledic vnaprej jasne in nedvoumno predvidljive.
V slovenskem pravnem redu so stvarne pravice taksativno naštete, predmet stvari pa je lahko le stvar, ki ima sposobnost stvari. Načelo specialnosti določa, da je predmet stvarnih pravic lahko samo individualno določena samostojna stvar, katere zakon izrecno deli na premične in nepremične stvari. Nepremična stvar, oziroma dosledneje v tem delu nepremičnina, je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Skladno z načelom povezanosti zemljišča in objekta, tj. načelom superficies solo cedit, je, da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine, razen če zakon ne določa drugače. Zadevni načeli pa nista absolutni in dopuščata izjemo (tudi) v primeru etažne lastnine.
V slovenskem pravnem redu se v zvezi s pojmom etažne lastnine tega nazorno razume kot posebno obliko solastnine nepremičnin. Kadar razpredamo o etažni lastnini moramo uporabiti temeljno izhodišče, tj. 105. člen SPZ. Z etažno lastnino se de facto razširja pojavna oblika nepremičnine, ki omogoča, da se posamezni deli stavbe v pravnem prometu obravnavajo kot samostojna stvar ob upoštevanju, da gre za lastninsko pravico na posameznem delu stavbe kot samostojne stvari s solastninskim razmerjem na skupnih delih. Navedeno pravzaprav pomeni osamosvojitev posameznega dela stavbe od zemljišča, zaradi česar lahko kot samostojna stvar postane predmet lastnine (in drugih pravic). Kadar govorimo o preoblikovanju lastninske pravice v etažno lastnino, govorimo o oblikovanju posebne možnosti razpolaganja lastnika zemljišča, na katerem stoji stavba, ki tehnično omogoča delitev na posamezne in skupne dele, objektivno. Čeprav gre pri oblikovanju etažne lastnine za možnost fizične delitve zgradbe, gre kljub temu še vedno za pravno dejanje npr. lastnika zemljišča oziroma solastnikov takšnega zemljišča na podlagi sporazuma, ki ga lahko nadomesti tudi odločba sodišča o delitvi konkretnega zemljišča. Etažna lastnina namreč avtomatično ne nastane zgolj zaradi obstoja dejstva, da v stavbi obstaja več samostojnih funkcionalnih enot.
Ključne besede: Etažna lastnina, lastninska pravica, preoblikovanje lastninske pravice v etažno lastnino, načelo superficies solo cedit.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2020; Ogledov: 1596; Prenosov: 255
Celotno besedilo (650,50 KB) |
