| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 125
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
STATUSNO PREOBLIKOVANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO IN PRIMERJAVA Z NEMŠKIM PRAVNIM SISTEMOM
Uroš Sebanc, 2011, diplomsko delo

Opis: Pravno-organizacijske oblike predstavljajo pomembne okvire, s pomočjo katerih se opravlja podjetniška dejavnost. Samostojni podjetnik in družba z omejeno odgovornostjo sta najpogostejši pravni obliki. Preko analize prednosti in slabosti samostojnega podjetnika in družbe z omejeno odgovornostjo se da ugotoviti, katera pravna oblika je primernejša za določeno podjetje. Poznavanje značilnosti vsake izmed njih je pri preoblikovanju zelo pomembno. Samostojni se namreč preoblikuje v d.o.o. zaradi boljše alternative, ki jo predstavlja kapitalska družba. Razlogov za preoblikovanje je lahko več. S pomočjo poznavanja prednosti in slabosti vsake izmed pravno-organizacijskih oblik nato ugotovimo, ali so razlogi dovolj podjetnik Razlogom za preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. je namenjeno četrto poglavje. tehtni za preoblikovanje. Statusno preoblikovanje je postopek, pri katerem se samostojni podjetnik preoblikuje v gospodarsko družbo. V primeru, da se samostojni podjetnik odloči za statusno preoblikovanje, lahko prenese podjetje na novo kapitalsko družbo (popolni prenos) ali pa na prevzemno kapitalsko družbo, ki je bila ustanovljena že prej (postopni prenos). V Nemčiji se samostojni podjetnik imenuje Einzelunternehmen, družba z omejeno odgovornostjo pa Gesellschaft mit beschrankter Hafnung (GmbH). Einzelunternehmen ni pravna oseba, ne potrebuje minimalnega osnovnega kapitala pri ustanovitvi ter je za obveznosti odgovorna z vsem svojim premoženjem. GmbH je pravna oseba, ki potrebuje minimalni osnovni kapital in družbeniki so za obveznosti družbe odgovorni le do višine vplačanega deleža. Slovenski in nemški pravni sistem sta si relativno precej podobna, saj pripadata isti podskupini kontinentalnega pravnega sistema, ki se imenuje germanski pravni sistem.
Ključne besede: gospodarska družba, samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, preoblikovanje
Objavljeno: 20.01.2012; Ogledov: 2121; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (543,09 KB)

62.
PREOBLIKOVANJE JAVNEGA ZAVODA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Marija Tanacek, 2011, magistrsko delo

Opis: Javni zavodi kot nepridobitne organizacije so ustanovljeni z namenom opravljanja storitev v javnem interesu, na področju negospodarskih dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička. Poleg izvajanja javne službe, lahko javni zavodi opravljajo tudi pridobitno - tržno dejavnost, v kolikor je ta neposredno povezana z izvajanjem javne službe. Kadar javni zavodi s tržno dejavnostjo ustvarjajo več prihodka na trgu kot dobijo sredstev iz javnih financ, jih je smotrno statusno preoblikovati v družbo z omejeno odgovornostjo in njihovo poslovanje urediti po ekonomskih načelih uspešnosti in učinkovitosti.
Ključne besede: javni zavod, javna služba, nepridobitna dejavnost, pridobitna - tržna dejavnost, preoblikovanje javnega zavoda, družba z omejeno odgovornostjo.
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 2254; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

63.
PROCESNA ORGANIZACIJA, SODOBNO VODENJE IN MODEL ORGANIZACIJSKE ZRELOSTI
Marjan Adamič, magistrsko delo

Opis: Poslovanje danes zahteva vse večjo hitrost, uspešnost in učinkovitost. Podjetje, ki da svoj originalni, unikatni proizvod ali storitev prvo na trg, razvije celostni sistem povezav z dobavitelji in izpolni pričakovanja ter naročilo kupcev, ima veliko možnost preživetja v novi ekonomiji. Procesna orientiranost in organiziranost je način, ki pomaga podjetju, da se osredotoči na vprašanje, katere so tiste aktivnosti in naloge, ki prinašajo vrednost za kupce. Teoretiki in praktiki na področju organizacije in vodenja se praktično od industrijske revolucije neprestano ukvarjajo s podobnimi problemi, to je, kako organizacijo narediti bolj učinkovito, uspešno, prožno, dinamično, inovativno, kako se bolj približati kupcu, poskrbeti za njegovo trajno zaupanje, kako se približati vsem ostalim deležnikom in tudi za njih ustvariti želene učinke. Sodobni razvoj organizacije in vodenja se je izpopolnjeval in razvijal od obdobja, ki je bilo delovno intenzivno, preko obdobja, ki je bilo kapitalsko intenzivno, do današnjega časa, ki je znanstveno tehnološko intenzivno. Naše raziskovanje in analiziranje sodobnih strokovnjakov nakazuje, da razvoj na področju organizacije in vodenja v podjetjih in organizacijah ni končan. Prihaja obdobje, ki bo poleg podpore znanosti in tehnologije od organizacije zahtevalo predvsem kompetentnega, motiviranega posameznika znotraj organizacije. Prihaja obdobje osvoboditve človeka vseh nepotrebnih organizacijskih in drugih spon. Samoiniciativnost, kreativnost, izvirnost, soodločanje, solastništvo, neprestano učenje, razmišljanje, samouresničevanje, iskanje novih poti in sodelovanje v timih, tudi tistih, ki segajo izven organizacije, pripadnost in istovetenje z organizacijo, je tisto, kar bo prineslo uspeh in učinkovitost v organizaciji, kakor tudi njenim članom. Pri sodobnem vodenju organizacij ni več prostora za nepotrebne aktivnosti, kot je na primer nadzor in kontrola nad drugimi sodelavci. Vodenje postaja v bistvu način delovanja, kako vsakega posameznega udeleženca organizacije popeljati na njegov maksimum ob istočasnem izgrajevanju skupnosti. Današnje poslovno okolje je v konkurenčnem in poslovnem smislu zelo zahtevno. Če k temu dodamo še poslovna nihanja kot posledico finančne in gospodarske krize, je to okolje za mnoge organizacije in podjetja praktično nerešljiva uganka. Edina rešitev za organizacije in podjetja je, sprejeti pot neprestanih prilagajanj na spremembe. Vendar moramo opozoriti, da to ni možno storiti »čez noč«, za to je potrebno sistematično in načrtno dolgotrajno prizadevanje najvišjega vodstva in vseh zaposlenih. Današnja kriza je za mnoga podjetja poslovna priložnost, saj bodo še utrdila in izboljšala svoj položaj. In kje se skriva njihov ključ do uspeha? Skozi naše raziskovanje in analiziranje poskušamo pokazati na tista temeljna področja v organizaciji in izgrajujemo model organizacijske zrelosti, ki podjetju lahko prinese želeno konkurenčno prednost, uspešnost in učinkovitost. Ugotavljamo, da s široko podporo zaposlenih izgrajena procesna organiziranost oziroma orientiranost, skupaj s sodobnimi koncepti vodenja, lahko prinese uspeh. Ploska procesna organiziranost, medsebojno zaupanje med vodstvom in zaposlenimi, usmerjanje organizacije na pota učeče se organizacije, z visoko zmožnostjo reševanja lastnih problemov in tistih v okolju, podjetništvo in inovativnost, to so samo nekateri vidiki modela, ki organizaciji pomagajo doseči njene kratkoročne in dolgoročne cilje. Trdimo, da ko je enkrat organizacija ali podjetje doseglo določeno stopnjo skladnosti z našim modelom, lahko govorimo o organizacijski zrelosti, vendar moramo vedeti, da se ta zgodba tukaj ne konča. Nadaljnja naloga najvišjega vodstva je neprestano motiviranje, vzdrževanje in podaljševanje ustvarjalne napetosti na poti sprememb. Zaposleni z uspehi postanejo samozavestnejši, pripadnejši in dosegajo visoko stopnjo samo-potrditve. Organizacijska kultura se spreminja, kar je dobra osnova za višjo razvojno stopnjo organizac
Ključne besede: Ključne besede: organizacija, podjetje, procesna organizacija, procesno orientirana organizacija, izboljševanje procesa, preoblikovanje procesa, merjenje procesnih dosežkov, horizontalna organizacija, six sigma, vitka organizacija, ISO/TS 16949, sodobno vodenje, procesno vodenje, strategija, učeča se organizacija, organizacijska kultura, podjetništvo, inovativnost, uspešnost in učinkovitost organizacije, model organizacijske zrelosti, profil organizacijske zrelosti podjetja, vidiki organizacijske z
Objavljeno: 03.04.2012; Ogledov: 4430; Prenosov: 773
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

64.
IZDELAVA VZMETI D3,2 ETB2-6 3S S POSTOPKI PREOBLIKOVANJA
Matej Centrih, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Pomembno vlogo v proizvodnem procesu izdelave tečajev, za vgradnjo v štedilnike in vgradne pečice ima natezna vzmet, brez katere tečaj ne more pravilno delovati. Jeklena vzmet je elastični element, ki je sposoben pod vplivom zunanje obremenitve sprejeti delo in ga po potrebi vrniti v obliki potencialne energije. Navidezno gre za zelo preprost in transparenten izdelek, v ozadju katerega, pa je praktično znanje, ki je poznano osebam, ki se ukvarjajo s proizvodnjo vzmeti, poleg tega pa pri proizvodnji ustvarja stroške, ki jih ni mogoče enostavno upravljati. V diplomski nalogi sem predstavil stroje za obdelovanje in preoblikovanje vzmeti. Stroj je mehanična naprava, ki prenaša ali pretvarja energijo in s tem omogoča, olajšuje ali opravlja delo. Sestavljen je iz več mirujočih in gibajočih se delov. Vzmet sem narisal s 3D programskim paketom in nato obremenjeval v temu primernim programu za simuliranje, kateri je prikazal kritične točke vzmeti. Podal sem tudi analitične izračune, katerih rezultate sem imel v postopku preoblikovanja za robne pogoje. Natezno vzmet sem optimalno preoblikoval in ji s tem podaljšal življenjsko dobo.
Ključne besede: vzmet, upogibanje, predelava, izdelava, preoblikovanje, MKE, proizvodnja
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1952; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

65.
PREOBLIKOVANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO NA PRIMERU PODJETJA TOPTAP GREGORIČ IRENA S.P.
Gašper Gregorič, 2011, diplomsko delo

Opis: Družinsko podjetje TOPTAP Gregorič Irena s.p., je podjetje s sedežem na Zgornji Ložnici. Podjetje se ukvarja z izdelavo kamionskih ponjav, šotorov, pokrival, reklamnih transparentov iz plastificiranega materijala, z vso dejavnostjo, ki zajema tapetništvo. Imajo tudi stroje za digitalni tisk, s katerim se ukvarjajo kot dopolnitev proizvodnje zadnjih 8 let. Njihova osnovna dejavnost je tudi gostinstvo, saj imajo na Zgornji Bistrici okrepčevalnico. Namen diplomske naloge je bil, preučiti možnosti preoblikovanja pravne oblike podjetja iz samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo. V prvem delu diplomske naloge sem predstavil obe obliki. Od ustanovitve, odgovornosti, obdavčitve in prenehanje obeh. Predstavil sem slabosti in prednosti obeh pravnih oblik. V drugem delu diplomske naloge, sem pa predstavil situacijo v podjetju in na primeru podjetja predstavil prednosti in slabosti preoblikovanja, smotre, cilje in vizijo podjetja. Za vsako podjetje je pomembna prava pravnoorganizacijska oblika, ker s tem s podjetje v določenih primerih lahko olajša poslovanje. Saj podjetje lahko s tem prihrani pri obdavčitvi, ima določene ugodnosti, odgovornost lastnikov, do podjetja. V danem primeru, ki sem ga obravnaval jaz, je v času gospodarske krize prišlo do zmanjšanja obsega proizvodnje, hkrati so se povečale terjatve do kupcev, ki jih ima podjetje TOPTAP, zaradi nastale situacije na trgu. Večina podjetij s tem številom zaposlenih in s tolikšnim letnim prometom v dejavnostih, ki jih pokriva podjetje TOPTAP ima obliko družbe z omejeno odgovornostjo. Zaradi vseh dejavnikov skupaj se je podjetje odločilo, da bo spremenilo svojo obliko v družbo z omejeno odgovornostjo. Z mojimi spoznanji v tej diplomski nalogi, sem poskušal prikazati kako in kaj je potrebno narediti v podjetju TOPTAP Gregorič Irena s.p., da bi se le to lahko preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Družba z omejeno odgovornostjo, samostojni podjetnik, preoblikovanje, prednosti preoblikovanja, slabosti preoblikovanja, Toptap, pravna oblika podjetja.
Objavljeno: 24.01.2012; Ogledov: 1675; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (708,94 KB)

66.
MEJA DAVČNE KONKURENČNOSTI MED SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM, KAPITALSKO DRUŽBO IN OSEBNO DRUŽBO
Marjana Leva Bukovnik, 2011, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava davčno konkurenčnost med družbo z omejeno odgovornostjo, družbo z neomejeno odgovornostjo ter samostojnim podjetnikom. V nalogi so predstavljene metode za davčno optimiranje. Obravnavano je davčno načrtovanje in davčno administriranje. Predstavljene so možnosti, ki omogočajo kreativnost davčnega optimiranja ob upoštevanju davčnih predpisov okolja, v katerem se davčni zavezanec udejstvuje. Posamezna pravnoorganizacijska oblika je analizirana s statusnega, davčnega in računovodskega vidika. V osrednjem delu magistrska naloga obravnava primerjavo neposredne obdavčitve posamezne pravnoorganizacijske oblike. Predstavljeni so modeli izračuna davčnih obremenitev ob upoštevanju specifike gospodarske družbe in samostojnega podjetnika, prav tako je analizirana obdavčitev izplačila dobička družbenikom. V zadnjem poglavju so analizirani razlogi za prenehanje opravljanja dejavnosti s. p. in prikazani načini prenehanja, med katerimi je večji poudarek namenjen statusnemu preoblikovanju samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo.
Ključne besede: davčna konkurenčnost, samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, družba z neomejeno odgovornostjo, statuno preoblikovanje
Objavljeno: 22.11.2011; Ogledov: 1724; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

67.
VLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE V SODOBNI ORGANIZACIJI
Mario Nikić, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Po japonskem gospodarskem vzponu v 70. letih prejšnjega stoletja so predvsem ameriški in tudi evropski ekonomisti začeli raziskovati, kako jim je to uspelo. Ugotovili so, da za uspešnost organizacije ni dovolj imeti vrhunsko tehnologijo in kup strokovnjakov na vseh področjih, ampak se za uspešnimi organizacijami skriva še nekaj drugega. Vsaka organizacija, ki jo tvorijo dejavniki, kot so način komunikacije, skupne vrednote zaposlenih, norme, stališča, pravila in drugi elementi, ki pravzaprav opredeljujejo t. i. kolektivni fenomen organizacije, je unikatna in edinstvena. Kolektivni fenomen organizacije zelo poenostavljeno imenujemo »tako delamo mi« ali pa »tako je pri nas«. Glavno področje obravnave magistrske naloge je vloga organizacijske kulture v sodobni organizaciji. Predmet raziskovanja je organizacijska kultura in njena vloga v sodobnih organizacijah. V tem okviru smo preučili vlogo organizacijske kulture v podjetjih oziroma v gospodarskih subjektih, ki delujejo na trgu. Osredotočili smo se na vlogo organizacijske kulture v managementu podjetij. Proučevanje kulture se začne z njeno definicijo. Definicij organizacijske kulture je veliko in ne obstaja enotna definicija, tako kot tudi ne obstajata dve enaki kulturi. Vendar lahko kulturo razvrstimo po tipih organizacijske kulture. Proučili smo, kdaj se je pojavila potreba po obravnavi organizacijske kulture v managementu in zakaj ji management danes pripisuje velik pomen. Kultura je sociološki pojav, zato smo opisali, kako kulturo obravnavajo managerji (ekonomisti) na eni strani in sociologi na drugi strani. Opisali smo tudi, kako se organizacijska kultura spreminja s časom in kateri so dejavniki tako sodobne kot tudi tradicionalne organizacijske kulture. Magistrska naloga v prvem delu temelji na podlagi študija različne literature, v drugem, empiričnem delu pa na analizi raziskave o trendih razvoja organizacijske kulture v podjetju Gorenje, d. d.
Ključne besede: sodobna, tradicionalna, organizacijska kultura, sodobno okolje, upravljanje kulture, management, moč kulture, spreminjanje, preoblikovanje organizacijske kulture, timsko delo, metoda Cameron-Quinn, učeča se organizacija, razvoj kulture, Gorenje d.d.
Objavljeno: 23.02.2012; Ogledov: 2980; Prenosov: 648
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

68.
ANALIZA IZBRANIH POSTOPKOV PREOBLIKOVANJA PLOČEVIN
Žiga Leskovar, 2012, diplomsko delo

Opis: V industriji so preoblikovalni postopki dobili ogromen pomen, ki ga do sedaj še niso imeli. Interdisciplinarno znanje inženirjev je izjemnega pomena, saj želeni izdelki postajajo bolj kompleksni in zahtevni. Ravno zaradi tega je potrebno tudi s pomočjo inoviranja preoblikovalne postopke in stroje izpopolnjevati in razvijati. Diplomska naloga, ki temelji zgolj na teoriji, prikazuje izbrane postopke preoblikovanja pločevin. Podrobneje je opisan postopek globokega vleka. Ob prikazu izbranih postopkov so predstavljena tudi različna orodja in stroji za preoblikovanje, ki so nujno potrebni pri prikazanih postopkih preoblikovanja pločevin. Za lažjo predstavo postopkov in strojev so priložene tudi slike. Zadnji del diplomske naloge pa je sestavljen iz predstavitve inoviranja, inovacije in ustvarjalnosti.
Ključne besede: preoblikovanje pločevin, globoki vlek, inoviranje, ustvarjalnost, inovacija
Objavljeno: 22.05.2012; Ogledov: 1393; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

69.
PREOBLIKOVANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Mihaela Rajzman, 2011, magistrsko delo

Opis: Do uveljavitve Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) je bilo mogoče statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika izpeljati le tako, da je njegova pravnoorganizacijska oblika prenehala, podjetniško organizirano premoženje v obliki stvarnega vložka pa se je preneslo v premoženje nove ali prevzemne kapitalske družbe kot pridobitelja, v zameno za pridobitev deležev v pridobitelju. ZGD-1 za statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika predpisuje poenostavljena pravila z možnostjo spreminjanja pravne pripadnosti podjetniško organiziranega premoženja po poti univerzalnega pravnega nasledstva. Prav slednje pa statusno preoblikovanje samostojnih podjetnikov izenačuje z drugimi pojavnimi oblikami statusnih preoblikovanj, ki se povezujejo s prenašanjem premoženja, pravic in obveznosti in ga uvršča v okvir materialnih statusnih preoblikovanj. Navezujoč se na statusne rešitve v ZGD-1, se je prilagodila tudi davčna zakonodaja, ki je uzakonila pravila davčno nevtralnega prenosa ob pogoju preoblikovanja ali delnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo po določilih ZGD-1.
Ključne besede: statusno preoblikovanje (izčlenitev), samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, gospodarska pobuda, osnovni kapital, podjetje, univerzalno pravno nasledstvo, obdavčitev, sklep podjetnika o preoblikovanju, pogodba o prenosu podjetja
Objavljeno: 21.03.2012; Ogledov: 2914; Prenosov: 582
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

70.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici