SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZEMLJIŠKI DOLG IN ZEMLJIŠKO PISMO
Viktor Voršič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava zemljiški dolg in zemljiško pismo ob dognanjih pravne znanosti naših in tujih pravnih strokovnjakov z upoštevanjem normativne ureditve tega področja v Republiki Sloveniji kjer še ni ustrezne sodne prakse, na način, da bo skozi primere prednosti in slabosti, v prihodnosti prispevala k uveljavitvi tega instrumenta stvernopravnega zavarovanja obveznosti kot prevladujoče oblike stvarnopravnega zavarovanja obveznosti predvsem na gospodarskem področju tudi pri nas, kot je to na območjih, kjer je zemljiški dolg eden izmed osnovnih in absolutno prevladujočih oblik stvarnopravnih zavarovanj, Republika Slovenija pa zaradi, zgodovinskih, gospodarskih in strateško geografskih okoliščin neposredno dolgoročno vezana na ta območja.
Ključne besede: zemljiški dolg, zemljiško pismo, akcesornost, neakcesornost, notarski zapis, izvršljivost, orderski vrednostni papir, vrednostni papir po odredbi, prenosljivost, indosament, rekta klavzula, predlog za vknjižbo zemljiškega dolga, predlog za izbris zemljiškega dolga.
Objavljeno: 03.05.2010; Ogledov: 4512; Prenosov: 669
.pdf Celotno besedilo (335,97 KB)

2.
KONVERGENCA ENUM IN SIP PRI MEDOPERATERSKIH POVEZAVAH
Matej Lugarič, 2011, diplomsko delo

Opis: Dandanes se komunikacije izvajajo preko omrežij različnih vrst, na primer iz omrežja TDM v omrežje IP in obratno, ter različnih operaterjev. Ob tem se kopiči vedno več kontaktnih informacij, ki jih je treba shraniti. Zato so razvili ENUM, ki naj bi olajšal komunikacijo preko različnih omrežij in vključeval vse kontaktne informacije. Ta diplomska naloga vsebuje opis delovanja, zmogljivosti, uporabnosti ter načinov implementacije ENUM-a. Predstavljene so rešitve za usmerjanje klicev in prenosljivost številk z uporabo ENUM v kombinaciji s protokolom SIP preko različnih vrst omrežij (PSTN, NGN in IMS).
Ključne besede: javno preklapljano telefonsko omrežje, omrežje naslednje generacije, IP multimedijski podsistem, usmerjanje, prenosljivost številk, preslikava telefonskih številk
Objavljeno: 12.07.2011; Ogledov: 1623; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

3.
ODPRTO RAČUNALIŠTVO V OBLAKU
Tomaž Kozlar, 2013, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu smo se osredotočili na pomen uporabe odprtih vmesnikov pri računalništvu v oblaku. Spoznali smo njegove osnovne koncepte in prednosti. Opisali smo nezmožnost prenosljivosti aplikacij med različnimi ponudniki računalništva v oblaku. Sestavili smo pregled organizacij in skupin, ki se ukvarjajo z razvojem standardov, ki zagotavljajo odprtost računalništva v oblaku. Razvili smo aplikacijo za nalaganje binarnih podatkov v oblak, ki uporablja odprto knjižnico Jclouds, ta pa ponuja abstrakcijo nekaterih funkcionalnosti med različnimi ponudniki. Knjižnica omogoča razvoj aplikacij in orodij, ki so popolnoma prenosljiva med podprtimi ponudniki računalništva v oblaku. Na koncu smo izvedli zamenjavo ponudnika in opisali težave, na katere smo pri zamenjavi naleteli.
Ključne besede: Računalništvo v oblaku, standardi, odprtost, prenosljivost, knjižnica Jclouds, Amazon S3
Objavljeno: 31.01.2013; Ogledov: 867; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

4.
PRENOSLJIVOST PRIKAZOVALNEGA SLOJA VEČSLOJNIH APLIKACIJ
Jure Čekon, 2013, diplomsko delo

Opis: Zaradi potrebe po prenosljivosti uporabniškega vmesnika večslojnih aplikacij smo razvili pretvornik, ki nam omogoča, da dizajn aplikacije Microsoftove tehnologije WPF pretvorimo v spletno okolje ExtJS. Z uporabo orodja Visual Studio pa je naš pretvornik (v svojih omejitvah) poleg prenosljivosti zelo uporaben tudi za samostojno vizualno grajenje spletnih ExtJS-aplikacij. V diplomskem delu opišemo postopek izdelave, delovanje ter uporabnost pretvornika. Teoretični del obsega opis ustrezne večnivojske arhitekture ter uporabljenih razvojnih okolij (WPF ter ExtJS).
Ključne besede: pretvornik, WPF, ExtJS, JavaScript, prenosljivost
Objavljeno: 30.08.2013; Ogledov: 674; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

5.
UMETNOST V KOVČKU
Sara Žičkar, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Umetnost v kovčku je nastalo z namenom raziskati idejo prenosljivosti in mobilnosti umetniškega dela ter tudi praktično preizkusiti in predstaviti kovček kot nizkocenovni objekt razstave. Likovna umetnost ni odporna na finančno in gospodarsko krizo. Zaradi nepovezanosti s tujino, neizoblikovanega trga, premalo vložene kulturne ter politične volje je v času krize to področje toliko bolj zapostavljeno. Naštetih je le par posledic, ki se v Sloveniji pojavljajo zaradi slabše razvitega umetniškega sistema ter vsesplošne krize v primerjavi z bogato tradicijo Zahoda. Marsikatero umetniško ustvarjanje do zdaj ni bilo mogoče brez kompromisov, danes pa so tisti s statusom samostojnih kulturnih ustvarjalcev še posebno ranljivi in jih lahko smatramo kot krhko družbeno skupino. (Puncer, 2012) Njihovi umetniški načrti so vedno bolj povezani z različnimi načini preživetja. Na področju razstavne dejavnosti oz. likovne produkcije je skromna sponzorska podpora, javna sredstva pa so omejena. Zaradi tega je v zadnjih letih beseda mobilnost postala pomemben izraz v kulturni politiki in politični ekonomiji. Z njo namreč sodobne institucije zagovarjajo pomen svojega obstoja. Simbol mobilnosti pa je bil že od nekdaj kovček, s katerim lahko prispevamo k razmisleku o preoblikovanju institucionalnega delovanja, preseganju brezosebnih tehnik in ga predvsem izpostavimo kot nizkocenovni objekt razstave.
Ključne besede: prenosljivost, mobilnost, kovček, nizkocenovna razstava, sodobna institucija umetnosti, ekonomija, kurator
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 661; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

6.
PROBLEMATIKA NEPROFITNIH NAJEMNIN V DENACIONALIZIRANIH STANOVANJIH
Alen Kurtiš, 2017, magistrsko delo

Opis: Avtor se v magistrskem delu ukvarja s problematiko neprofitnih najemnin v denacionaliziranih stanovanjih. Gre za področje Stanovanjskega prava, ki je neadekvatno urejeno že vse od osamosvojitve Republike Slovenije (v nadaljevanju RS). Stanovanjska pravica je bila pravica do družbenega stanovanja , ki je državljanom zagotavljala stalno uporabo stanovanja za njihove osebne potrebe in potrebe njegove družine. Imetniki stanovanjske pravice so v stanovanjih lahko bivali nedoločen čas in za neprofitno najemnino. S prehodom iz socialističnega v demokratični režim je svojo reformo doživela tudi Stanovanjska zakonodaja, v kateri se je uveljavila ustavno zavarovana pravica do zasebne lastnine. Posledično je prišlo do ukinitve stanovanjske pravice. Položaj bivših imetnikov stanovanjske pravice se je rezultiral v zakonsko določeni obveznosti prvotnih lastnikov, skleniti najemno razmerje z bivšim imetnikom stanovanjske pravice za nedoločen čas in neprofitno najemnino. Bivši imetniki so pridobili upravičenje do neprofitnega stanovanja po samem zakonu (ex lege), ne da bi se preverjalo njihovo gmotno stanje in upravičenost do neprofitne najemnine. Do nje so bili najemniki upravičeni kot bivši imetniki stanovanjske pravice. S tovrstno ureditvijo Stanovanjskega zakona je Vlada RS posegla v upravičenja tako prvotnih lastnikov kot bivših imetnikov stanovanjske pravice. Bivši imetniki stanovanjske pravice, ki so v prejšnjem režimu, ki je temeljil na družbeni lastnini, mislili, da so stanovanja v katerih bivajo praktično njihova, so bili ob prehodu na demokratičen režim, ki jih je postavil v položaj najemnikov, močno oškodovani, saj njihov položaj najemnikov ni bil primerljiv s položajem imetnikov stanovanjske pravice. Pravico so iskali tako v domačem kot mednarodnem pravnem redu. Med drugim tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). ESČP je na podlagi navedb obeh strank, tako pritožnikov kot vlade RS odločilo, da bivšim imetnikom stanovanjske pravice niso bile kršene pravice in da je bil poseg v njihove pravice sorazmeren s posegom v pravice prvotnih lastnikov, ki sta ga obe skupini morali trpeti kot neizogibne posledice odločitve zakonodajalca, da omogoči, da se po drugi svetovni vojni nacionalizirana stanovanja vrnejo v naravi. Prvotnim lastnikom je bilo potrebno povrniti vsa upravičenja, ki so mu bila odvzeta, to pa je terjalo omejitev pravic bivšim imetnikom stanovanjske pravice, ki so v teh stanovanjih bivali. Spremembe so se prav tako dogajale na domačem pravnem parketu, kjer je svojo vlogo odigralo Ustavno sodišče (v nadaljevanju USRS), ki je s svojo sodno prakso omejilo prenosljivost najemnega razmerja po neprofitnih pogojih. Prvotno se je stanovanjsko razmerje po smrti imetnika stanovanjske pravice preneslo na zakonca, zunajzakonskega partnerja ali ožjega družinskega člana. USRS je prenosljivost najemnega razmerja po neprofitnih pogojih omejilo zgolj na zakonca ali zunajzakonskega partnerja, z razlago, da je ključna razlika med položaji zakonca oz. zunajzakonskega partnerja in ožjimi družinskimi člani v kvaliteti in namenu skupnosti. Namen zakonske skupnosti je trajno skupno bivanje, tega elementa pa ni mogoče pripisati drugim sorodstvenim vezem. Želja in namen skupnega trajnega bivanja je praviloma le med zakonci, ne pa tudi med drugimi ožjimi družinskimi člani. Avtor v zadnjem delu raziskovalne naloge obravnava Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025, ki v svoji agendi prihodnosti predlaga, da se omilitev položaja prvotnih lastnikov, ki so denacionalizacijski upravičenci, zagotovi z denarno izravnavo (doplačilom najemnine) v razliki med neprofitno in primerno tržno najemnino. Takšen način ureditve bi RS obvaroval pred morebitnimi posegi v upravičenja bivših imetnikov stanovanjske pravice ali prvotnih lastnikov, hkrati pa bi tovrstna rešitev predstavljala znatno manjšo obremenitev za proračun RS, kot če bi država najemnikom zagotovila druga primerna stanovanja.
Ključne besede: Stanovanjska pravica, imetnik stanovanjske pravice, bivši imetniki stanovanjske pravice, prvotni lastniki, denacionalizacijski upravičenci, kršitev človekovih pravic, prenosljivost stanovanjske pravice, ukinitev stanovanjske pravice, Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025.
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 425; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
Čezmejna prenosljivost storitev spletnih vsebin na notranjem trgu Evropske unije
Leon Lah, 2018, diplomsko delo

Opis: V zadnjem obdobju eksponentne rasti pomena interneta in z njim povezanih novonastalih storitev se pojavljajo nove potrebe in zahteve njegovih uporabnikov. Ena pomembnejših funkcij interneta je tudi distribucija raznih avdiovizualnih spletnih vsebin, kot so e-knjige, filmi, igre, glasba in športni prenosi. Državljan poljubne države članice Evropske unije, ki je naročnik določene storitve spletnih vsebin in se začasno nahaja v drugi državi članici Evropske unije, želi tudi tam imeti dostop do storitev spletnih vsebin, za katere je plačal v svoji domači državi oz. državi članici prebivališča, kar je skladno z idejo notranjega trga. V takšnih primerih so do zdaj v Evropski uniji nastajale težave, saj dostop v drugi državi članici pogosto ni bil omogočen. Glavni vzrok za to je v teritorialni naravi avtorske pravice in sorodnih pravic, zaradi česar ponudniki spletnih storitev slednje ponujajo zgolj na določenih trgih. Podeljevanje ekskluzivnih pravic prenosa vsebin ponudnikom storitev je skladno z obstoječo evropsko zakonodajo in varuje imetnike avtorskih pravic in sorodnih pravic pred izpadom dohodka in spodbuja kulturno raznolikost ter prilagoditev storitev spletnih vsebin posameznim trgom. Rešitev omenjenega problema sta Evropski parlament in Svet Evropske unije sprejela z uredbo o čezmejni prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu. Z njo je vzpostavljena pravna fikcija, po kateri se šteje, da zagotavljanje dostopa do storitev spletnih vsebin poteka le v naročnikovi državi članici prebivališča, čeprav se naročnik začasno nahaja v drugi državi članici. S to uredbo Evropska unija sledi ciljem za razvoj strategije za enotni digitalni trg. Uredba naročniku storitev spletnih vsebin v eni izmed držav članic omogoča, da bo do teh vsebin lahko dostopal tudi, ko se bo nahajal v drugi državi članici, hkrati pa uredba varuje interese imetnikov pravic in ponudnikov storitev.
Ključne besede: storitve spletnih vsebin, notranji trg, čezmejna prenosljivost, uredba, avtorska pravica
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 112; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (609,30 KB)

8.
Priposestvovanje služnosti v javno korist
Špela Podobnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V Zakonu o urejanju prostora so predvidene tri oblike omejitve lastninske pravice na nepremični v javno korist, med drugim začasna ali trajna služnost v javno korist. Vsaka omejitev lastninske pravice je dopustna le pod pogoji določenimi v zakonu, in sicer v primeru zagotavljanja javne koristi ter pravici do nadomestila ali odškodnine lastnika s služnostjo obremenjene nepremičnine. Zakonsko določeni pogoji omogočajo ustavnopravno zagotovljeno varstvo zasebne lastnine določeno v 69. členu Ustave RS. Služnost v javno korist je uvedel Zakon o urejanju prostora, čeprav se je že desetletja pred sprejemom tega zakona predvidevala uporaba služnosti kot podlaga za gradnjo infrastrukturnih omrežij. Služnost v javno korist predstavlja posebno obliko služnosti, saj jo opredeljujeta dve specifični značilnosti: namen ustanovitve predstavlja uresničevanje javne koristi ter ustanovitev je nujno potrebna za gradnjo omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture ali njihovo nemoteno delovanje. S priposestvovanjem pridobljena služnost v javno korist je časovno neomejena pravica, saj je potrebna dokler se uporablja oziroma obratuje javna infrastruktura zaradi katere je bila služnost ustanovljena. Služnost v javno korist je samostojno sicer neprenosljiva pravica, vendar pa se ob zamenjavi operaterja javne infrastrukture prenese na novega operaterja, saj ni pomembna oseba služnostnega upravičenca, temveč funkcija ki jo ta opravlja. Ali lahko služnost v javno korist nastane s priposestvovanjem je vprašanje, glede katerega se v pravni teoriji in sodni praksi pojavljajo različna stališča. Prevladujoče in bolj prepričljivo je stališče, da sta lahko pravna temelja za ustanovitev služnosti le pravni posel in oblikovalna sodna odločba. Pridobitev služnosti v javno korist na temelju nepravega priposestvovanja namreč predstavlja neodplačen poseg v lastninsko pravico. Tak poseg pa ni skladen s pravili in načeli prisilne pridobitve služnosti, ki mora biti glede na ustavne določbe odplačen. Problematika pridobitve služnosti v javno korist na temelju priposestvovanja še ni dobila končnega epiloga, saj je Vrhovno sodišče RS ponovno izreklo, da ne pritrjuje stališču, da ustavna določba o razlastitvi ali specialne določbe o ustanovitvi služnosti v javno korist v celoti izključujejo uporabo splošnih pravil civilnega prava o priposestvovanju.
Ključne besede: lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, razlastitev, služnost, priposestvovanje, javna korist, nadomestilo, prenosljivost
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 83; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (771,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici