| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
EVROPSKA DELNIŠKA DRUŽBA
Anja Šrot, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo v drugem poglavju spoznali, kako je potekalo nastajanje Evropske delniške družbe skozi čas, in lahko smo spoznali, da so se zakoni in pravila spreminjali in nadgrajevali dolgo časa. V tretjem poglavju smo lahko videli, na kakšne načine vse se lahko SE ustanovi. Ali se z združitvijo dveh ali več obsotječih delniških družb, ali z utanovitvijo holding družbe, bodisi naj bo to z ustanovitvijo hčerinske SE ali pa s preoblikovanjem. Četrto poglavje nam govori o tem, kakšna je organizacijska struktura SE. Ali se vodi družba po enotirnem ali pa po dvotirnem sistemu upravljanja. Raziskave o SE so opisane v petem poglavju. Zajeto je področje v dveh državah, in sicer v Nemčiji in na Češkem. Predstavljene so tudi države v katerih SE obstajajo, migracije SE in SE razporejene po aktivnostih.
Ključne besede: evropska delniška družba, ustanovitev SE, prenos sedeža SE, Migracije SE
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 1809; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (573,78 KB)

2.
PRENOS SEDEŽA HOLDING PODJETJA V DAVČNO OAZO-NA PRIMERU KD GROUP
Maja Sušec, 2010, diplomsko delo

Opis: Offshore centri oziroma davčne oaze so države s privilegiranim davčnim statusom in predstavljajo davčno konkurenco tradicionalnim državam, ki ne morejo obstajati brez pobiranja davkov. Prav zaradi njih so le-te pod nenehnim pritiskom zniževanja davkov, predvsem na kapital, saj ta najlažje pobegne v davčno prijaznejšo državo. Iz tega razloga pa države s tradicionalnim davčnim sistemom uvajajo predpise, s katerimi želijo preprečiti beg kapitala v proste cone in z dodatno obdavčitvijo izničijo ugodnosti te selitve. Teh predpisov je namreč vse več in so vse strožji. Res pa je, da vse države nikoli ne bodo enako zanimive in vabljive za tuje investitorje. Optimiranje davčnih obveznosti je vsekakor dinamičen, aktiven in večplasten proces, pri čemer je potrebno upoštevati tako makroekonomske kot mikroekonomske pogoje optimiranja davčnih obveznosti. Izbira ustrezne davčne strategije in politike je zahtevno delo, h kateremu bi moral pristopiti management vsakega podjetja. V diplomskem delu raziskujem konkretne prenose premoženja v različne offshore centre, predvsem sem se osredotočila na prenose lastništva družbe KD d.d. Kakor mnogi managerji v Sloveniji, so tudi vodilni iz družbe KD domnevno prenašali svoje lastniške deleže v davčne oaze in se na tak način izognili visoki obdavčitvi v Sloveniji. Podrobno sem raziskala kdo so največji lastniki družbe in kako naj bi si prenašali deleže iz Slovenije v različne davčne oaze in nazaj v matično državo. Pomembne ugotovitve so bile tudi posledice prenosa premoženja iz matične države v davčno oazo, prav tako pa sem predstavila različne bonitete, ki jih pridobi družba oziroma fizična oseba, če prenese svoj sedež podjetja ali svoje premoženje v davčno ugodnejše okolje.
Ključne besede: davčne oaze, davčna konkurenca, tradicionalni davčni sistem, »beg kapitala«, optimiranje davčnih obveznosti, davčna strategija, prenos lastništva, prenos premoženja, prenos sedeža.
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 2244; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (730,14 KB)

3.
DOPUSTNOST ČEZMEJNEGA PRENOSA SEDEŽA TER RAZDRUŽITVE STATUTARNEGA IN DEJANSKEGA SEDEŽA DRUŽBE V EVROPSKI UNIJI
Jerneja Prostor, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi avtorica najprej obravnava odločbe Sodišča EU, ki so pomembne z vidika uresničevanja pravice do svobodnega ustanavljanja po pravu EU, natančneje z vidika čezmejnega prenosa sedeža družbe. Ob tem večji poudarek nameni sodni odločbi v zadevi Cartesio, pri čemer so podrobneje predstavljeni tako sklepni predlogi generalnega pravobranilca v tej zadevi, kot tudi odločitev Sodišča EU. Avtorica se v bistvenem strinja s sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca, vendar jih Sodišče EU ni povzelo v svojo odločitev, zato je do nje zavzeto nekoliko kritično stališče. Že v dispoziciji magistrskega dela je avtorica postavila tezo, da je treba čezmejni prenos statutarnega (in dejanskega) sedeža družbe v skladu s stališči Sodišča EU v zadevi Cartesio dopuščati zgolj na podlagi določb PDEU o svobodi ustanavljanja. Julija 2012 je Sodišče EU to tezo potrdilo z odločitvijo v zadevi VALE. V magistrski nalogi je zato podrobneje analizirana tudi odločitev Sodišča EU v tej zadevi, na podlagi vseh obravnavanih sodb pa so strnjeni zaključki o dopustnosti čezmejnega prenosa sedeža družbe v EU. Analizirani so različni položaji glede na to, ali gre za priselitev dejanskega in/ali statutarnega sedeža družbe v državo članico gostiteljico ali za izselitev dejanskega in/ali statutarnega sedeža družbe iz matične države članice. Pri tem je zelo pomembno, ali država članica gostiteljica oziroma matična država članica sprejema teorijo dejanskega sedeža ali teorijo ustanovitve. Zaključki se nanašajo tako na trenutno stanje v nacionalnih zakonodajah držav članic EU kot tudi na morebitno normativno ureditev te problematike v Štirinajsti direktivi. Za sprejem tega akta si pravna stroka prizadeva že vrsto let, vendar je Evropska komisija kot predlagatelj šele za leto 2013 napovedala ponovno proučitev stanja na tem področju. Pri urejanju čezmejnega prenosa statutarnega sedeža družbe na ravni EU se kot najbolj sporno ocenjuje vprašanje načela teritorialne skladnosti sedeža družbe. Sodišče EU v svojih odločitvah namreč od njega odstopa, sprejeto pa je med drugim v Uredbi SE. Ta je v magistrskem delu obravnavana zaradi edinstvene normativne ureditve čezmejnega prenosa sedeža gospodarske družbe na ravni EU. Posebno pozornost je avtorica namenila obravnavi davčnopravnih vprašanj v zvezi s čezmejnim prenosom sedeža družbe v EU. V magistrskem delu je analizirana sodna praksa Sodišča EU v zvezi z obdavčitvijo premoženja, ki ga družba s čezmejnim prenosom sedeža prenese v državo članico gostiteljico. Prav tako je raziskana normativna davčnopravna ureditev prenosa rezidenstva družbe v drugo državo članico ob primerljivih položajih (prenosu sedeža SE, čezmejnih združitvah in delitvah), ko družba v matični državi članici ohrani poslovno enoto. Na podlagi zaključkov sodne prakse Sodišča EU in omenjene davčnopravne normativne ureditve je avtorica v magistrskem delu oblikovala smernice, ki naj bi jih matične države članice upoštevale pri: (1) obdavčenju prenosa premoženja družbe v drugo državo članico ob čezmejnem prenosu sedeža družbe in (2) davčni obravnavi poslovne enote družbe, ki po čezmejnem prenosu sedeža ostane na ozemlju matične države članice. Ta stališča bi bilo treba upoštevati tudi ob snovanju sprememb Direktive 2009/133 zaradi morebitnega sprejema Štirinajste direktive, s čimer bi bila odpravljena pravna negotovost, ki sedaj spremlja družbe s težnjo po čezmejnem prenosu sedeža v EU.
Ključne besede: svoboda ustanavljanja, čezmejni prenos dejanskega sedeža družbe, čezmejni prenos statutarnega sedeža družbe, Cartesio, National Grid Indus, VALE, SE, Štirinajsta direktiva, obdavčitev
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 2675; Prenosov: 751
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
IZHODNO OBDAVČENJE - DOPUSTNI OKVIRI OBDAVČITVE MIGRACIJ IN PRENOSA PREMOŽENJA ZNOTRAJ EU
Jerica Dolšak Van Rijnsoever, 2016, magistrsko delo

Opis: Številne države obdavčujejo latentne kapitalske dobičke, ki nastanejo na njenem območju, pa v času davčne emigracije še niso realizirani. Davčna obveznost nastane na podlagi domneve o odsvojitvi premoženja v trenutku pred izgubo davčnega rezidentstva oziroma pred prenosom sredstva v drugo državo. Države članice EU se v omejenem obsegu s sklepanjem mednarodnih davčnih konvencij ter s spoštovanjem prava EU odpovedujejo svoji suvereni pravici do pobiranja ali predpisovanja davčnih obveznosti. Vzorčna davčna konvencija OECD dodeljuje pravico do obdavčitve kapitalskih dobičkov državi, kjer je davčni zavezanec rezident v času odsvojitve kapitala. Pri tem si avtorji različno razlagajo vsebino pojma »odtujitev premoženja«. Številni avtorji zagovarjajo, da se domnevna odsvojitev lahko razlaga kot »odtujitev« v smislu 13(5) člena Vzorčne davčne konvencije OECD ter da izhodno obdavčenje ne pomeni prekoračitev sklenjenih mednarodnih davčnih pogodb. V izogib dvomom o pravilni interpretaciji navedenih mednarodnih pogodb nekatere države že v mednarodni davčni pogodbi nedvomno določajo pravice do obdavčitve z izhodnim davkom. Izhodno obdavčenje predstavlja omejitev svobodi ustanavljanja (49. člen PDEU), ki pa je opravičljiva iz razloga v javnem interesu, to je pravice do obdavčitve dohodka, nastalega na območju države članice. Ukrepi za zagotovitev izhodnega obdavčenja morajo biti sorazmerni glede na opravičljiv cilj, ki ga zasledujejo. Tako se posamezniku lahko naložijo izhodni davki, vendar le z odlogom plačila davka do dejanske realizacije kapitalskih dobičkov. Pri določanju davčne obveznosti se upoštevajo bodoča zmanjšanja vrednosti kapitala, če se le-ta ne upoštevajo v državi imigracije. Gospodarska družba mora imeti možnost izbire med takojšnjim plačilom davka ali odlogom oziroma obročnim odplačilom davčne obveznosti. Za odobritev odloga se lahko v primeru izkazanega tveganja za neplačilo davka zahteva zavarovanje. Prav tako se lahko v času odloga davčna obveznost obrestuje. Izhodni davki so v skladu s pravom EU in mednarodnim davčnim pravom. Predstavljajo pravično razdelitev davčne obveznosti med državami glede na kraj nastanka obdavčljivega dohodka. Slovenski davčni sistem možnosti obdavčitve latentnih kapitalskih dobičkov ob emigracijah posameznikov ali družb ne ureja. Izjema je obdavčitev skritih rezerv pri čezmejnih združitvah ali delitvah, v kolikor niso podani pogoji za odlog. Menim, da je glede na načelo davčne teritorialnosti in razvoj prava EU tud v Sloveniji smiselno uvesti izhodno obdavčenje.
Ključne besede: Izhodni davki, emigracija, imigracija, čezmejni prenos statutarnega sedeža družbe, čezmejni prenos sredstev, Vzorčna davčna konvencija OECD, vrednotenje sredstev po tržni vrednosti, izogibanje davkom, davčna teritorialnost.
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 639; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

5.
Davčni vidik evropske delniške družbe (Societas Europaea)
Vlasta Lipovšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj magistrske naloge je preučitev davčnega vidika prve evropske družbe. Evropska delniška družba je znana po svojem latinskem terminu Societas Europaea (SE). Uredba o statutu evropske delniške družbe je odprla možnost ustanavljanja SE in je stopila v veljavo 8. oktobra 2004. Uredba o statutu evropske delniške družbe je bila dopolnjena z Direktivo o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe. Direktiva o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe predvideva nekaj možnih oblik sodelovanja delavcev. Njen pomen izhaja iz dejstva, da pomeni obstoj ene od možnih oblik sodelovanja delavcev konstitutivni element SE. Glavna prednost SE je možnost prenosa statutarnega sedeža družbe v drugo državo članico, ne da bi bilo za to treba družbo likvidirati. Zadnje sodbe Evropskega sodišča (Cartesio in Vale) omogočajo prenos sedeža tudi ostalim družbam pod določenimi pogoji. Po stanju na dan 20.3.2016 je bilo ustanovljenih 2.525 SE. Največje število ustanovljenih SE ima Češka republika (1.768), sledita ji Nemčija (377) in Slovaška (116). Opravljenih je bilo 86 selitev sedeža SE v drugo državo. V glavnem so bile selitve opravljene v države z ugodnim davčnim režimom. SE se lahko ustanovi na podlagi združitve, ustanovitve holdinške SE, ustanovitve hčerinske SE, na podlagi preoblikovanja iz delniške družbe. Največ SE, 86%, je bilo ustanovljenih kot hčerinska SE. Davčni vidik nima vpliva na izbiro načina ustanovitve, saj direktiva o združitvah 2009/133/ES omogoča ob izpolnjevanju pogojev davčno nevtralno obravnavo. Na davčno obravnavo SE vpliva direktiva 2011/96/EU mati-hči na področju nakazovanja dividend in na upoštevanje prihodkov pri prejemnici dividend. Direktiva o obrestih in licenčninah 2003/49/ES ne vpliva na SE, saj SE ni navedena na seznamu družb, za katere se uporablja direktiva. To predstavlja slabost SE v primerjavi z drugimi družbami. V nalogi je predstavljen davčni vidik delujoče SE. SE je pravnorganizacijska oblika družbe in zato ne sme biti individualno orodje za davčno načrtovanje. Zaradi posebnih značilnosti SE (na primer ustanovitev SE z čezmejnimi združitvami ali prenosom sedeža SE v drugo državo članico EU ali EGP), se lahko uporablja tudi kot sredstvo za davčno načrtovanje, in sicer toliko časa dokler bodo takšne razlike med nacionalnimi davčnimi sistemi. V nalogi je predlagan sistem obdavčitve za SE, ki ne bo povzročil diskriminacije drugih družb. Poseben davčni sistem samo za SE bi povzročil diskriminacijo drugih družb. SE vpliva na povečanje davčne konkurence med državami in posredno na proces davčne harmonizacije na področju direktnih davkov v EU. Na podlagi primerjave sistema obdavčitve SE v Avstriji, Češki republiki, Franciji, Irski, Italiji, Nemčiji in Nizozemski so narejene primerjave z davčnim sistemom Slovenije. Podani so predlogi za spremembo slovenskega davčnega sistema.
Ključne besede: evropska delniška družba, ustanovitev SE, davčno rezidentstvo, davek od dohodkov pravnih oseb, transferne cene, tanka kapitalizacija, olajšave za raziskave in razvoj, čezmejni prenos sedeža, čezmejno upoštevanje izgub, sodelovanje delavcev, harmonizacija davkov.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 855; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici