| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UPRAVLJANJE IN OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA V BANKI
Tanja Coklin, 2009, diplomsko delo

Opis: Banke se pri svojem poslovanju srečujejo s številnimi tveganji. Ker je ena od njihovih osnovnih dejavnosti dajanje kreditov, so najbolj izpostavljene kreditnemu tveganju. Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Kreditnemu tveganju se ni mogoče izogniti, ga pa je mogoče zmanjšati. S tem namenom banke upravljajo in obvladujejo kreditno tveganje, ki so mu izpostavljene. Pri tem so omejene z zakonskimi predpisi. Oba procesa morata potekati kontinuirano. Upravljanje s kreditnim tveganjem zajema identifikacijo, merjenje oziroma ocenjevanje, prenos in zavarovanje kreditnega tveganja, ki mu je ali bi mu banka pri svojem poslovanju lahko bila izpostavljena. Politika obvladovanja kreditnega tveganja zahteva celostni pristop analiziranja in spremljanja posameznega posojilojemalca skozi celotno dobo trajanja posojila. Zajema ugotavljanje kreditne sposobnosti in bonitete dolžnika, razvrščanje terjatev po tveganosti v skupine ter oblikovanje splošnih in posebnih rezervacij. Poleg tega mora banka tudi zagotoviti, da glede na vrsto in obseg poslov ter tveganja, ki jim je izpostavljena, vedno razpolaga z zadostno količino kapitala. Pomembne novosti na področju ravnanja s tveganji prinaša Novi kapitalski sporazum, ki je sestavljen iz treh stebrov. To so minimalna kapitalska zahteva, regulativni nadzor in tržna disciplina. Osrednji steber, imenovan minimalne kapitalske zahteve, predvideva izračun minimalnih kapitalskih zahtev na dva načina. To sta standardizirani pristop in pristop temelječ na internih sistemih razvrščanja komitentov. Regulativni nadzor je kritičen kvalitativen dodatek prvemu stebru kapitalskega sporazuma, saj predstavlja formalizacijo obstoječega nadzora kapitala in kapitalske ustreznosti bank. Tretji steber, tržna disciplina, predstavlja nekakšno zaokrožitev prvih dveh stebrov. Bankam nalaga javno razkritje določenih podatkov iz poslovanja, kar tržnim udeležencem omogoča realnejšo izbiro med bankami. Cilj vsake banke je, da z ustreznimi celostnimi ukrepi in upoštevanjem vseh notranjih in zunanjih predpisov, do določenih okvirov zajezi kreditno tveganje. Kajti le to ji lahko omogoča obstanek in uspešno poslovanje.
Ključne besede: banka, kredit, kreditno tveganje, kreditna analiza, prenos kreditnega tveganja, terjatve, kapitalska ustreznost, Novi kapitalski sporazum, minimalne kapitalske zahteve, regulativni nadzor, tržna disciplina, CRM tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 3696; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (680,99 KB)

2.
PRAVNA PROBLEMATIKA FINANČNE KRIZE Z VIDIKA STRUKTURIRANIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
Miran Vrbanić, 2010, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza, ki ima svoje korenine v ameriškem nepremičninskem trgu, je hitro prerasla v svetovno gospodarsko recesijo. Vzrok temu je bila izjemna povezanost finančnega sistema, z izpostavljenostjo drugorazrednim hipotekarnim posojilom ter ugodna pravna pravila, ki so dovoljevala prenos tveganja na druge finančne subjekte in investitorje. Prenos kreditnega tveganja je omogočal institut listinjenja, ki v osnovi predstavlja izdajo vrednostnih papirjev, na podlagi kritnega premoženja. Vrednost tem vrednostnim papirjem je predstavljal bodoči denarni tok olistinjenih hipotekarnih posojil. Ko so kreditojemalci, zaradi povečane referenčne obrestne mere, prenehali plačevati svoje anuitete; premije imetnikom teh vrednostnih papirjev niso bile izplačane. Posebnost teh vrednostnih papirjev je netransparenten način njihove kreacije, kjer se ni vedelo kakšno kritje vsebujejo. Zaradi takšne strukture na emisije različnih bonitetnih ocen, jih imenujemo strukturirani finančni instrumenti. So pa hipotekarna posojila bila kritno premoženje samo določeni vrsti strukturiranih finančnih instrumentov, ostali so tako vsebovali kritje v delih emisij drugih strukturiranih finančnih instrumentov in tako se je nadaljevalo do izjemno velike netransparentnosti in negotovosti. Ko investitorjem niso bile več izplačane premije, je trg zgubil zaupanje v vse vrste strukturiranih finančnih instrumentov. Tudi v tiste, ki niso bili osnovani na drugorazrednih hipotekarnih posojilih. Investitorji so se začeli umikati in nastajale so težave z likvidnostjo - domine so padale. Diplomsko delo uvodoma predstavlja korelacijo nepremičninskega trga in trga finančnih instrumentov ter tako postavlja strukturirane finančne instrumente v kontekst finančne krize. Bistvo pričujočega dela pa je v predstavitvi okoliščin in interpovezanosti finančnih instrumentov, ki so botrovale nastanku finančne krize. Pravna pravila, ki so nalagala finančnim institucijam kapitalsko ustreznost glede na njihovo izpostavljenost, so bila sprva zastarela, kasneje pa nezadostna in tako omogočala kapitalsko arbitražo s pomočjo listinjenja. Agencije za ocenjevanje bonitete so podajale najvišjim (ne najvarnejšim delom emisij) svoje najvišje ocene in tako pretentale »naivne« investitorje ter celotni trg.
Ključne besede: finančna kriza, drugorazredna hipotekarna posojila, listinjenje, prenos kreditnega tveganja, kapitalska arbitraža, kapitalska ustreznost, strukturirani finančni instrumenti, kreditni izvedeni finančni instrumenti, vrednostni papirji, interpovezanost
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 1854; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (7,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici