| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ukrepi za preprečevanje možnosti erozije davčne osnove in preusmeritve dobička ter njihov vpliv na poslovanje multinacionalnih podjetij
Tatjana Svažič, 2019, magistrsko delo

Opis: Na vse odmevnejše primere spornih davčnih praks skupin mednarodnih podjetij, ki imajo za rezultat nepravično obdavčitev dobičkov v primerjavi z ostalimi podjetji ter enormen izpad davčnih prihodkov držav, v katerih dejansko poslujejo, so se mednarodne organizacije in zakonodajalci odzvali s predlogi in uvedbo ukrepov za preprečevanje škodljivih davčnih praks, tj. erozije davčne osnove in prenašanja dobička (t. i. BEPS). V nalogi najprej predstavljamo problem, katere so škodljive davčne prakse mednarodnih podjetij, ki se z novimi ukrepi na področju mednarodnega davčnega prava poskušajo zajeziti. Osredotočamo se na prakse, ki jih v ospredje kot ključne izpostavljajo ti ukrepi. To so zlasti poslovanje prek davčnih oaz, manipulacije s TC-ji, zlorabe mednarodnih davčnih konvencij, manipulacije z neopredmetenimi sredstvi, zlorabe opredelitve stalne poslovne enote in davčna inverzija. Po predstavitvi izbranih spornih in škodljivih davčnih praks mednarodnih podjetij povzemamo ukrepe, ki jih je v okviru akcijskega načrta za preprečevanje BEPS oktobra leta 2015 predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Institucije EU so ob zavedanju, da je na notranjem trgu Evropske unije potreben enoten pristop, ukrepe pozdravile in k njim še odločneje pristopile s paketom za preprečevanje izogibanja davkom, ki ga kratko predstavljamo. Slovenija nove rešitve oz. ukrepe uvaja predvsem z implementacijo ukrepov, ki jih predvidevajo področne Direktive EU, zato je posledično tudi v slovenski davčni zakonodaji precej novosti, ki zadevajo poslovanje podjetij, zlasti tistih, ki so del mednarodne skupine podjetij. Vsi predvideni ukrepi bodo bistveno vplivali na poslovanje mednarodnih podjetij. Ta bodo morala davčnim učinkom svojega poslovanja posvečati več pozornosti kot kdaj koli prej. Medtem ko je vpliv ukrepov za preprečevanje BEPS na poslovanje MNP-jev razmeroma negativen, zlasti z vidika ohranjanja dosedanje ravni dobičkov, pa je prav tako dvomljiv učinek ukrepov na celotno gospodarstvo.
Ključne besede: BEPS, OECD, mednarodno davčno pravo, davki, KIDO, ATAD, davčno načrtovanje, prenos dobičkov, erozija davčne osnove, davek od dohodkov pravnih oseb
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1742; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

2.
DAVČNE IMPLIKACIJE PRI PRENOSU POSLOVNEGA DELEŽA V PRIMERJAVI S PRENOSOM POSLOVNIH SREDSTEV V DRUŽBI Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Sanja Savič, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi avtorica obravnava pravne in davčne implikacije, ki nastanejo pri prevzemanju ciljnega podjetja na dva načina, in sicer, bodisi s prenosom poslovnega deleža (share deal) bodisi s prenosom poslovnih sredstev (assets deal) v družbi z omejeno odgovornostjo. Končni cilj obeh prenosov je primerljiv, v magistrski nalogi pa so nazorno prikazane različne korporacijskopravne in davčnopravne implikacije glede na status odsvojitelja. Posebno pozornost je avtorica namenila analizi pravnih posledic, ki se kažejo v spremembi pripadnosti premoženja družbe pri prenosu ciljnega podjetja kot skupka premoženjskih pravic ter spremembi strukture personalnega substrata družbe pri prenosu poslovnega deleža v družbi, nosilki ciljnega podjetja. Pridobljena izhodišča, ki izhajajo iz korporacijskopravnega dela, omogočajo izpeljavo konkretnih davčnopravnih implikacij, ki so v magistrski nalogi podrobno opredeljena. Magistrska naloga poda odgovore na številna odprta vprašanja, prav tako pa so v njej zajeti teoretični pristopi ter podani praktični izsledki iz domačega in tujega poslovnega okolja. Z magistrsko nalogo avtorica potrdi raziskovalno predpostavko o različnosti davčnopravnih implikacij. Iz zaključnih ugotovitev je razvidno, kateri izmed načinov obvladovanja podjetniškega orodja je, upoštevajoč izpostavljene predpostavke, optimalnejši z vidika obdavčitve. Tako transakcija prenosa poslovnega deleža, kot tudi transakcija prenosa poslovnih sredstev, imata svoje prednosti in slabosti. Presoja o izbiri poslovne transakcije je odvisna od konkretnih, dejanskih okoliščin ter ciljev in položaja pogodbenih strank. Takšna ugotovitev še dodatno potrjuje, da so izsledki analize konkurenčnih prednosti in slabosti obeh vrst transakcij, kot je podana v pričujočem magistrski nalogi, koristna teoretična podlaga lastnikom družb, ki bodo sprejemali odločitev o strategiji prodaje svojega podjetja, prav tako pa tudi potencialnim kupcem, ki bodo presojali možnosti za začetek novega ali razširitev obstoječega poslovanja.
Ključne besede: prenos poslovnega deleža (share deal), prenos poslovnih sredstev (assets deal), skrbni pregled, davčna opredelitev, izvzem dobičkov iz odsvojitve poslovnih deležev, bistvene razlike med prenosom poslovnega deleža in prenosom poslovnih sredstev
Objavljeno v DKUM: 28.05.2014; Ogledov: 2761; Prenosov: 849
.pdf Celotno besedilo (787,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici