1. Povezane nepremičnine : magistrsko deloJure Grivić, 2023, magistrsko delo Opis: Novela SPZ-B je leta 2020 v slovenski pravni red uvedla nov institut imenovan povezane nepremičnine. Novost omogoča povezavo stavbnih pravic ali lastninskih pravic na glavnih nepremičninah s stavbnimi ali lastninskimi pravicami na pomožnih nepremičninah, kadar med nepremičninami obstaja funkcionalna povezava – to pomeni, kadar je pomožna nepremičnina trajno potrebna za redno rabo ene ali več glavnih nepremičnin.
Povezava nastane tako, da se stavbna pravica ali lastninska pravica na pomožni nepremičnini vključi v samostojno stavbno ali lastninsko pravico na drugi, glavni nepremičnini. Gre za vključeno lastninsko pravico oz. stavbno pravico. Institut povezanih nepremičnin gradi na konceptu vključenih pravic, katerih poglavitni značilnosti sta njihova nesamostojnost oz. akcesornost ter dejstvo, da učinkujejo v korist vsakokratnega lastnika. Vključene pravice niso novost v slovenskem pravnem redu. Primeri vključenih pravic so npr. prava stvarna služnost in nepravo stvarno breme. Vključeno lastninsko pravico pa smo, med drugim, poznali že pri etažni lastnini, kjer se lastninska pravica na splošnih in posebnih skupnih delih vključi v samostojno lastninsko na posameznih delih. Instituta etažne lastnine in povezanih nepremičnin sta si v tem pogledu zelo podobni, zato ureditev povezanih nepremičnin glede številnih vprašanj napotuje na uporabo določb o etažni lastnini.
Instituta etažne lastnine in povezanih nepremičnin sta si podobni tudi v tem, da gre večinoma za večosebna razmerja. Povezane nepremičnine so v glavnem namenjen položajem, ko je pomožna nepremičnina potrebna za rabo več glavnih nepremičnin, zato bo pomožna nepremičnina pogosto v solastnini lastnikov dveh ali več glavnih nepremičnin. Seveda pa institut ni omejen zgolj na takšne položaje.
Ureditev povezanih nepremičnin je bila deležna kritik zaradi nedoslednosti, ki jih vsebuje. Pravna stroka je na te nedoslednosti opozarjala v postopku sprejemanja novele SPZ-B, vendar zaman. To sicer ne pomeni, da je institut popolnoma neizvedljiv, a je treba pri določenih vprašanjih uporabiti primerno in previdno razlago ter argumentacijo, da pridemo do pravilne uporabe instituta. Institut je nov in zanimivo bo spremljati potek instituta in situacije, v katerih se bo praksa poslužila zadevnega instituta. Ključne besede: novela SPZ-B, samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, vključene pravice, povezane nepremičnine, prehod pravic iz pomožne nepremičnine na glavno nepremičnino, vzpostavitev povezanih nepremičnin, prenehanje povezanih nepremičnin, upravljanje povezanih nepremičnin, povezane nepremičnine in Stanovanjski zakon (SZ-1) Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 337; Prenosov: 96
Celotno besedilo (740,66 KB) |
2. Kazensko pravno varstvo pravic delavcev : magistrsko deloBlažka Kovačič, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se osredotoča na varovanje pravic delavcev, in sicer na področju kazenskega prava. Ker vedno znova prihaja do kršitev pravic delavcev, se porajajo vprašanja o morebitnih spremembah zakonodaje, ki ščiti njihove interese.
Magistrsko delo vsebuje pregled delovnopravne in analizo kazenskopravne zakonodaje (22. poglavje Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), ki ščiti interese delavcev. Predstavljeno je, kako delovnopravna zakonodaja vpliva na kazensko pravo in katere posamezne pravice delavcev morajo biti kršene, da lahko govorimo o posameznih kaznivih dejanjih iz 22. poglavja KZ-1. Za kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1) je potrebno, da nastopi pravna posledica v obliki delavčevega prikrajšanja njegove pravice. Ena izmed takih pravic je na primer pravica do omejenega delovnega časa 40 ur tedensko, kar se lahko podaljša le v določenih dejavnostih ter v določenih primerih. Glede odgovornosti za kazniva dejanja ugotavljam, da pravne osebe lahko odgovarjajo za vsa kazniva dejanja, ki so navedena v poglavju kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost. Da pravna oseba lahko odgovarja, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer formalni in materialni. Pomembno je poudariti, da naklepa fizične osebe ne moremo enačiti z naklepnim ravnanjem pravne osebe. Niti po temeljni jezikovni razlagi ni možno utemeljiti izenačitve, saj terminološko naklepno ravnanje, ki je v povezavi s pravno osebo, ni enako kot naklep fizične osebe. Razlika je prav tako tudi sistematična. Kot ugotavljam v poglavju o sankcijah, se lahko za kršitev temeljnih pravic delavcev izreče zapor od enega meseca do treh let ter stranska denarna kazen, z omilitvijo denarna kazen, lahko pa se izreče tudi pogojna obsodba. V magistrskem delu predvsem ugotavljam, da bi bilo potrebno vzpostaviti bolj prilagodljiv trg dela, ki bi vodil do večje zaposlenosti, kjer bi iskalci zaposlitve lažje in hitreje našli ustrezno zaposlitev, delodajalci pa enostavneje sprejemali odločitve o novem zaposlovanju in odpuščanju.
Prispevek magistrske naloge se odraža predvsem kot kritična presoja in analiza obstoječe delovnopravne in kazenskopravne zakonodaje, ki ščiti pravice delavcev. Prav tako so v delu podani smiselni predlogi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju kršitev obstoječe zakonodaje. Ključne besede: Odgovornost za kaznivo dejanje, obveznosti delodajalca, prenehanje delovnega razmerja, plačilo za delo, zaposlovanje na črno, šikaniranje na delovnem mestu, sodelovanje delavcev pri upravljanju, kršitev sindikalnih pravic, varnost pri delu, pravice iz socialnega zavarovanja. Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 527; Prenosov: 116
Celotno besedilo (844,65 KB) |
3. Pomen načela omejenega kroga stvarnih pravic za razumevanje stvarnopravnih razmerijAna Kac, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Pomen načela omejenega kroga stvarnih pravic za razumevanje stvarnopravnih razmerij zajema opredelitev načela numerus clausus stvarnih pravic in drugih stvarnih načel, ki so z njim tesno povezana. V našem pravnem redu so stvarne pravice izključujoče in nastanejo samo po volji zakona in ne po volji posameznih subjektov. Njihova tipska prisila bistveno pripomore k varnosti pravnega prometa. Pravice stvarnega prava so določene v 2. členu Stvarnopravnega zakonika , pravna teorija pa jih razvršča v dve kategoriji. V prvo kategorijo spada lastninska pravica, kot temeljna pravica stvarnega prava. V drugo kategorijo se uvrščajo vse druge stvarne pravice, ki so izvedene iz lastninske pravice in jih poimenujemo stvarne pravice na tuji stvari ali omejene stvarne pravice. Te pravice so zastavna pravica, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Prav tako kot zakon določa omejeno število stvarnih pravic, pa je predpisana tudi njihova vsebina, ki je stranke prostovoljno ne morejo spreminjati. Bistvo magistrske naloge temelji na numerus clausus stvarnih pravic v širšem smislu, ki zajema kogentno določeno vsebino posameznih stvarnih pravic in pravni temelj nastanka, prenosa in prenehanja teh pravic. Najpomembnejša je lastninska pravica, saj se na podlagi 13. člena SPZ zakonska določila o lastninski pravici glede pridobitve, prenosa, varstva in njenega prenehanja, smiselno uporabljajo tudi za nastanek in prenos ostalih stvarnih pravic. Niso pa zakonska pravila za vse stvarne pravice določena v enakem obsegu in enako strogo, npr. pri služnosti in pravici stvarnega bremena se lahko njihova vsebina določi šele na podlagi konkretnega pravnega razmerja. Ključne besede: stvarnopravna razmerja, stvarne pravice, načelo numerus clausus, nastanek, vsebina, prenehanje stvarnih pravic. Objavljeno v DKUM: 22.01.2019; Ogledov: 2676; Prenosov: 203
Celotno besedilo (907,36 KB) |
4. VARSTVO POGODBENIH PRAVIC DELAVCEV PRI SPREMEMBI DELODAJALCANina Kristarić, 2016, magistrsko delo Opis: Sprememba delodajalca je v praksi pogosto uporabljen institut delovnega prava. Ureditev spremembe delodajalca v slovenskem pravnem redu je v celoti harmonizirana z usmeritvami iz Direktive 2001/23/ES in ob tem upošteva tudi pomembnejša stališča, ki so se oblikovala preko sodne prakse sodišča EU. Primarni namen zakonske ureditev tega instituta je varstvo pravic delavec v primeru spremembe delodajalca, do katere pride zaradi prenosa podjetja od delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika oziroma v primerih delitve ali združitve. Po tem, ko je jasno, da gre za spremembo delodajalca, je z vidika delavca najpomembnejše vprašanje, kako bo ta sprememba vplivala na obstoječe delovno razmerje, ki običajno temelji na pogodbi o zaposlitvi sklenjeni z delodajalcem prenosnikom. Zato je z vidika delavca pomembno, da ZDR-1 jasno določa, da sprememba delodajalca ni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je določena avtomatičnost vstopa delodajalca prevzemnika v delovno razmerje s prenesenim delavcem. Za delodajalca prevzemnika pa je pomembno vprašanje koliko časa velja prepoved spreminjanja prenesene pogodbe o zaposlitvi in ali je ta prepoved absolutna. Po drugi strani je za prenesenega delavca avtomatičnost vstopa v delovno razmerje z novim delodajalcem lahko sporna, če ne želi nadaljevati delovnega razmerja z delodajalec prevzemnikom ali v primeru, ko pride do poslabšanja pravic iz pogodbo zaposlitvi oziroma bistvene spremembe pogojev dela pri delodajalcu prevzemniku. Analiza položaja delavca in delodajalca prenosnika po prenosu, s poudarkom na možnosti preučitvi možnosti spremembe pogodbe o zaposlitvi kmalu po prenosu, je predmet te magistrske naloge. Ključne besede: sprememba delodajalca, prenos podjetja, sprememba pogodbe o zaposlitvi, varstvo pogodbenih pravic, prenehanje delovnega razmerja. Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 2019; Prenosov: 226
Celotno besedilo (1020,64 KB) |
5. PRAVNE POSLEDICE ZAČETKA STEČAJA NA PRAVICE NA NEPREMIČNINAHMaja Kržan, 2016, diplomsko delo Opis: Zavarovanje obveznosti iz obligacijskih razmerij s stvarnopravnimi instituti izvira že iz rimskega prava. Namen uporabe je utrditev obveznosti, ki se izkaže še posebej pomembna, če dolžnik postane insolventen. Takrat je upnik, zaradi vnaprej zavarovane terjatve, v bolj varnem položaju, napram upnikom, ki svojih terjatev do istega dolžnika niso zavarovali. Upnik je varovan, če upošteva načela in pravila nepremičninskega in stečajnega prava.
Z začetkom stečajnega postopka naj upnik pravočasno prijavi svojo terjatev, ki je ni mogoče izpodbiti ter s tem pridobi ločitveno ali izločitveno pravico.
Obveznost je mogoče zavarovati z različnimi instituti, v različnih točkah razmerja med strankama. Za najbolj učinkovito sredstvo zavarovanja se je izkazal stvarnopravni institut hipoteke. V največjem možnem obsegu učinkuje, če je ustanovljena s pravnim poslom.
Posledice začetka stečajnega postopka vplivajo na pravice, ki so ustanovljene na nepremičnini. Izhajajo iz načela akcesornosti in prednostnega načela. Vse pravice, ustanovljene za hipoteko, ki se realizira, se izbrišejo iz zemljiške knjige. Lastninska pravica na nepremičnini je prosta omejitev, vkolikor ni obremenjena s pravicami, ki so izvzete iz tega pravila Ključne besede: zemljiškoknjižna načela, zavarovanje obveznosti, terjatev, ločitvena pravica, izločitvena pravica, hipoteka, načelo akcesornosti, prednostno načelo, prenehanje pravic Objavljeno v DKUM: 22.07.2016; Ogledov: 1828; Prenosov: 201
Celotno besedilo (558,68 KB) |