| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ukinitev državnega organa kot razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Suzana Kramberger, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava prenehanje pogodbe o zaposlitvi državnim javnim uslužbencem iz poslovnega razloga, s poudarkom na prenehanju pogodbe zaradi ukinitve državnega organa po drugem odstavku 153. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU). Glede na posebno ureditev po ZJU, da javnemu uslužbencu lahko preneha pogodba o zaposlitvi zaradi ukinitve državnega organa in se pri tem uporabljajo določbe, ki veljajo za prenehanje pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je obravnavana tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu iz poslovnega razloga, kot enem od razlogov odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Temeljiteje je proučevan javnofinančni razlog odpovedi, ki ga navedeni zakon razvršča med poslovni razlog odpovedi. Kljub temu, da se je glede načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi položaj javnih uslužbencev po noveli ZJU iz leta 2005 zelo približal položaju delavcev v zasebnem sektorju, še vedno velja prepričanje, da je stopnja varnosti zaposlenih v javnem sektorju višja od stopnje varnosti zaposlenih v zasebnem sektorju. Iz podatkov v magistrski nalogi izhaja, da je število odpovedi iz poslovnega razloga s strani delodajalca v zasebnem sektorju višje kot v javnem sektorju. V magistrski nalogi so tudi razdelane razlike med »ukinitvijo organa« ter med »prenosom nalog«, kjer ne pride do prenehanj pogodb o zaposlitvi. Proučevano je, ali je institut prenosa nalog podoben institutu spremembe delodajalca po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) in v zvezi s tem tudi sodna praksa Sodišča EU in sodišč v Sloveniji. Do neke mere drugačna ureditev se zaradi narave in področja dela javnih uslužbencev ohranja tudi v madžarskem sistemu, s katerim se primerja ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi ukinitve državnega organa.
Ključne besede: prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ukinitev državnega organa, javni uslužbenec, poslovni in javnofinančni razlog, javni in zasebni sektor.
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 715; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

2.
VARSTVO POGODBENIH PRAVIC DELAVCEV PRI SPREMEMBI DELODAJALCA
Nina Kristarić, 2016, magistrsko delo

Opis: Sprememba delodajalca je v praksi pogosto uporabljen institut delovnega prava. Ureditev spremembe delodajalca v slovenskem pravnem redu je v celoti harmonizirana z usmeritvami iz Direktive 2001/23/ES in ob tem upošteva tudi pomembnejša stališča, ki so se oblikovala preko sodne prakse sodišča EU. Primarni namen zakonske ureditev tega instituta je varstvo pravic delavec v primeru spremembe delodajalca, do katere pride zaradi prenosa podjetja od delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika oziroma v primerih delitve ali združitve. Po tem, ko je jasno, da gre za spremembo delodajalca, je z vidika delavca najpomembnejše vprašanje, kako bo ta sprememba vplivala na obstoječe delovno razmerje, ki običajno temelji na pogodbi o zaposlitvi sklenjeni z delodajalcem prenosnikom. Zato je z vidika delavca pomembno, da ZDR-1 jasno določa, da sprememba delodajalca ni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je določena avtomatičnost vstopa delodajalca prevzemnika v delovno razmerje s prenesenim delavcem. Za delodajalca prevzemnika pa je pomembno vprašanje koliko časa velja prepoved spreminjanja prenesene pogodbe o zaposlitvi in ali je ta prepoved absolutna. Po drugi strani je za prenesenega delavca avtomatičnost vstopa v delovno razmerje z novim delodajalcem lahko sporna, če ne želi nadaljevati delovnega razmerja z delodajalec prevzemnikom ali v primeru, ko pride do poslabšanja pravic iz pogodbo zaposlitvi oziroma bistvene spremembe pogojev dela pri delodajalcu prevzemniku. Analiza položaja delavca in delodajalca prenosnika po prenosu, s poudarkom na možnosti preučitvi možnosti spremembe pogodbe o zaposlitvi kmalu po prenosu, je predmet te magistrske naloge.
Ključne besede: sprememba delodajalca, prenos podjetja, sprememba pogodbe o zaposlitvi, varstvo pogodbenih pravic, prenehanje delovnega razmerja.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 985; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1020,64 KB)

3.
INSTITUT ODPRAVNINE V SLOVENSKI UREDITVI DANES IN JUTRI
Uroš Rošer, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava ureditev odpravnine v Republiki Sloveniji, s pregledom mednarodnih pravnih aktov, slovenske zakonodaje in sodne prakse. V predstavitvi ureditve instituta odpravnine v Republiki Sloveniji je podrobno predstavljen sistem, ki je uveljavljen z Zakonom o delovnih razmerjih-1 (ZDR-1), Zakonom o javnih uslužbencih (ZJU) in kolektivnimi pogodbami. Odpravnina je nadomestilo, ki je nekomu izplačano ob prenehanju nekega sodelovanja, v delovnopravnem smislu, prenehanju delovnega razmerja. Odpravnina po svoji naravi zasleduje dvojen namen. Prvič, zagotavljanje socialne varnosti delavca, kateremu se, največkrat nepredvideno, status delavca spremeni v brezposelnost in drugič, kot kompenzacija delavcu za njegov prispevek pri poslovanju družbe v daljšem časovnem obdobju. Pogoj za pridobitev pravice do odpravnine v slovenskem pravnem sistemu je poleg ustreznega načina prenehanja delovnega razmerja tudi dopolnitev določene delovne dobe pri delodajalcu ali njegovih pravnih naslednikih, njena višina je odvisna tudi od delavčeve povprečne mesečne plače. Splošno velja, da je delavec, razen pri zaposlitvi za določen čas, upravičen do odpravnine šele po prvem letu zaposlitve. Zneski odpravnin so nizki, delavcu načeloma vsaka nova zaposlitev predstavljava nov tek delovne dobe za izračun odpravnine. Odpravnina je v Sloveniji z zakonodajo zelo podrobno regulirana, hkrati pa je potrebna prenove sistemske regulacije. Slovenski sistem odpravnino ureja na način, ki glede na današnjo dinamiko poslovanja v gospodarstvu, ne ustreza pravični in na dolgi rok vzdržni obravnavi vseh deležnikov, tj. delavcev, delodajalcev in ostale družbe. Rešitev je v celoviti reformi instituta odpravnine, z uporabo čilske ureditve individualnih računov, avstrijske ureditve navezave skladov odpravnin na pokojninske sklade in enakopravno obravnavo vseh subjektov, s katero bi zgradili vzdržen sistem, ki bi poleg zagotavljanja sredstev za socialno varnost delavcev skrbel tudi za sredstva za stabilnost pokojninskega sistema. Ukrepi na področju varovanja šibkejših in okolja bi vplivali na instrumente za regulacijo pravic denarnih prejemkov vseh subjektov.
Ključne besede: odpravnina, sklad, ZDR-1, slovenski pravni sistem, delovno pravo, avstrijska ureditev odpravnin, čilska ureditev odpravnin, sistem odpravninskih skladov, sistem varčevalnih računov, jamstveni sklad, prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 841; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (436,32 KB)

4.
PRAVNI POLOŽAJ DELAVCA V PRIMERU SMRTI DELODAJALCA - FIZIČNE OSEBE
Marina Vučićević, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava pravni položaj delavca v primeru smrti delodajalca – fizične osebe. Gre za kompleksen problem, kateri zahteva poznavanje več pravnih področij. Predvsem je potrebno upoštevati delovno pravo, dedno pravo in statusno pravo. Stranki pogodbe o zaposlitvi sta delavec in delodajalec. Delavec je zmeraj fizična oseba in že obligacijski zakonik določa, da v primeru smrti ene od strank pogodbeno razmerje zaradi lastnosti ˝intuitu personae˝ preneha. Za razliko od delavca pa je delodajalec lahko fizična ali pravna oseba. Uvodoma je treba opredeliti in poznati lastnosti delodajalca, ki je fizična oseba. Samostojnega podjetnika opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah v splošnem delu, prav tako pa v delu, ki je namenjen podjetniku. Pravni položaj drugih svobodnih poklicev, ki jih lahko opravljajo fizične osebe, pa urejajo posebni zakoni. Zaradi smrti delodajalca pridejo v poštev določbe dednega prava iz Zakona o dedovanju. V trenutku zapustnikove (delodajalčeve) smrti pride do dedovanja. Deduje se lahko na dva načina. Če je zapustnik zapustil oporoko, se spoštuje njegova volja. Če oporoke ni, ali če oporočno določeni dediči ne želijo dedovati, pride do zakonitega dedovanja. Določbe dednega prava so v primerjavi s statusnimi določbami lex generalis. Za pravni položaj delavca je pomemben Zakon o delovnih razmerjih. Nadaljevanje podjetja in ohranitev delavčevih pogodb o zaposlitvi je odvisna od tega, kakšno dejavnost je zapustnik opravljal. Lahko pride do dveh situacij. Prva situacija je ta, da je delodajalec opravljal takšno dejavnost, zaradi katere dediči ne morejo nadaljevati podjetja, ali pa iz različnih razlogov tega ne želijo. Zaradi tega se delovna razmerja in pogodbe o zaposlitvi delavcev ne ohranijo. V tem primeru so pravice delavcev okrnjene, saj jim ne pripada pravica do odpravnine, pravica do odpovednega roka in s tem povezane druge pravice. Pridobijo lahko le pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Druga situacija je takšna, da dediči lahko in želijo nadaljevati zapustnikovo podjetje. Pride do podobnega položaja kot v primeru prenosa podjetja, obrata ali njegovega dela. Potrebno je upoštevati slovenski Zakon o delovnih razmerjih, ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonov držav članic glede varstva pravic delavcev v primeru prenosov podjetij, obratov ali delov podjetij in obratov. V tem primeru se ohranijo delovna razmerja in pogodbe o zaposlitvi.
Ključne besede: Smrt delodajalca – fizične osebe, samostojni podjetnik, pravni položaj delavca, sprememba delodajalca, dedovanje podjetniškega premoženja, fizična oseba, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ohranitev pogodbe o zaposlitvi.
Objavljeno: 16.07.2015; Ogledov: 1649; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (916,01 KB)

5.
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča po ZDR-1
Dora Škrobar, 2014, diplomsko delo

Opis: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ureja različne načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, pri katerih izhaja iz načela varstva zaposlitve delavca v primeru nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Načelo varstvo zaposlitve pa ni absolutno, saj zakon med načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi predvideva možnost sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, ob ugotovljenem dejstvu nezmožnosti nadaljnjega sodelovanja delavca in delodajalca. Delavec ima možnost, da pred delovnim sodiščem uveljavlja nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi in sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, ne le v primeru nezakonite odpovedi delodajalca, kot je veljalo doslej, ampak lahko zahteva sodno razvezo, kadar mu pogodba o zaposlitvi nezakonito preneha na enega izmed vseh možnih zakonskih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Kadar sodišče ob izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, pride praviloma do reintegracije oziroma vrnitve delavca na delovno mesto k delodajalcu. Druga možnost ob nezakonitem prenehanju pogodbe o zaposlitvi in ki predstavlja izjemo od reintegracije, je institut prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča oziroma sodna razveza pogodbe o zaposlitvi. Delavec in delodajalec imata možnost, da vložita predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi (do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje), kadar utemeljeno ne želita nadaljevati delovnega razmerja. Sodišče bo namesto reintegracije odločilo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ob upoštevanju obojestranskega interesa pogodbenih strank ter okoliščin konkretnega primera, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja. V tem primeru sodišče skladno s prvim odstavkom 118. člena ZDR-1 s sodbo ugotovi trajanje delovnega razmerja, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu namesto reintegracije prizna ustrezno denarno povračilo, ki ga določi ob upoštevanju zakonskih meril v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Pravna ureditev sodne razveze pogodbe o zaposlitvi in s tem denarnega povračila je skladna z mednarodnimi smernicami s področja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. S spremenjeno ureditvijo 118. člena ZDR-1, po katerem sodišče o sodni razvezi več ne more odločati na podlagi lastne iniciative, pa se institut sodne razveze bolj približujejo nemški ureditvi, po vzoru katere je bil vpeljan v naš pravni sistem.
Ključne besede: nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi, reintegracija, sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, denarno povračilo
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 1651; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (904,35 KB)

6.
REINTEGRACIJA DELAVCA
Petra Hribernik, 2014, diplomsko delo

Opis: Glavni namen in naloga delovnopravne zakonodaje je zagotavljanje varstva delavcem in zaščita pred kršitvami njihovih pravic. Delavcu so na voljo različni instituti, ki se jih lahko posluži za varstvo svojih pravic. V primeru prenehanja pogodbenega razmerja na podlagi delodajalčeve odpovedi, lahko delavec vloži tožbo pred pristojnim sodiščem, da ugotovi zakonitost delodajalčevega ravnanja. Če sodišče po izvedenem dokaznem postopku, ugotovi, da je pogodba o zaposlitvi prenehala nezakonito oziroma je delovno razmerje prenehalo na drug način, ki ni zakonit, v večini primerov delavca vrne na delo k delodajalcu (t.i.reintegracija), saj zaposlitev predstavlja glavni ali celo edini vir njegovega dohodka. 118. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa dopušča tudi drugo možnost, da ob izpolnjenih predpostavkah, sodišče namesto ponovne vzpostavitve delovnega razmerja, razveže pogodbo o zaposlitvi, ugotovi trajanje delovnega razmerja do določenega dne, delavcu prizna vse pravice iz delovnega razmerja ter mu dosodi denarno povračilo, kot vrsto nadomestila za reintegracijo. Reintegracija ima prednost pred odškodnino že v najpomembnejših mednarodnih dokumentih s področja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki spodbujajo države podpisnice, da uskladijo nacionalno zakonodajo s njihovimi usmeritvami.
Ključne besede: delovno pravo, varstvo delavcev, nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi, reintegracija delavca, sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, odškodnina
Objavljeno: 12.05.2014; Ogledov: 3134; Prenosov: 524
.pdf Celotno besedilo (288,22 KB)

7.
IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI DELAVCA PO ZDR - 1
Anja Pivec, 2013, diplomsko delo

Opis: Institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoča delavcu, da v primeru hujših kršitev obveznosti s strani delodajalca z enostransko izjavo volje povzroči takojšnje prenehanje pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja. Hujše kršitve obveznosti delodajalca, ki predstavljajo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca zakon taksativno našteva. Delavec lahko poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi le v primeru zakonsko določenega razloga in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do poteka odpovednega roka oziroma časa za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. S sprejemom novega Zakona o delovnih razmerjih, ki je stopil v veljavo aprila 2013 je bil krog razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca razširjen. Dodan je bil nov, osmi odpovedni razlog, ki se nanaša na plačevanje prispevkov za socialno varnost. Poleg tega je nov Zakon o delovnih razmerjih tudi preoblikoval in spremenil nekatere že obstoječe odpovedne razloge ter jasneje uredil postopek, ki ga mora delavec izpeljati preden poda izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Pomembno vlogo v okviru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi imajo tudi sodišča, ki v morebitnem sporu presojajo zakonitost podane izredne odpovedi delavca in ob tem oblikujejo sodno prakso. S svojimi stališči in razlagami v njej dajejo odgovore na vprašanja, ki jih odpira zakonodajna ureditev. Institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca delodajalcu pozna tudi nemška delovnopravna zakonodaja. Pravna ureditev le tega je v pretežni meri enaka kot v slovenski zakonodaji.
Ključne besede: prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pravni viri, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, nov Zakon o delovnih razmerjih, pravice delavca, sodna praksa
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 2914; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (808,54 KB)

8.
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA S STRANI DELODAJALCA IN DELAVCA TER MEDNARODNI VIDIK
Barbara Fras, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti institut prenehanja delovnega razmerja s strani delodajalca in delavca po nacionalni ureditvi ter mednarodnem vidiku in primerjava z Republiko Hrvaško, Republiko Avstrijo in Zvezno republiko Nemčijo. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi je zelo pomembna tema delovnega prava, saj vpliva na pravice in obveznosti pogodbenih strank. Po eni strani delavec izgubi vir za preživljanje sebe in svoje družine, po drugi strani pa delodajalec izgubi delovno silo, kar vpliva na njegovo poslovanje. V diplomskem delu sem predstavila prenehanje delovnega razmerja, postopke in pravice pogodbenih strank. Dotaknila sem se tudi posebnega varstva pred odpovedjo. Posledice gospodarske krize so pustile pečat prav na področju zaposlovanja. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila ugotovljena 8,2-odstotna stopnja brezposelnosti za 2. četrtletje (od aprila do junija) 2012. Na podlagi teh ugotovitev opazimo, kako veliko vlogo ima zaposlitev, ki daje delavcu in družini varstvo, stabilnost in vir za preživljanje. Zato je pomembno, da se zavedamo pravic na podlagi delovnega razmerja in da ostanemo aktivni na delovnem področju. Izguba zaposlitve lahko vodi do večjih težav; bistvenega pomena je, da se posameznik zaveda posledic in na podlagi pravic, ki mu pripadajo, pravilno ukrepa. Za potrebe tega diplomskega dela je bistven pravni akt Zakon o delovnih razmerjih, ki je nastal v luči mednarodnih dokumentov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Tako je prenehanje pogodbe o zaposlitvi urejeno v skladu z Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, (spremenjeno) Evropsko socialno listino, Konvencijo MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca in istoimenskim Priporočilom 166 ter nekaterimi konvencijami, ki zagotavljajo varstvo posameznim kategorijam delavcev. Največji poudarek bo predvsem na odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Zaradi potrebe po večji fleksibilnosti pri zaposlovanju in želje po zmanjšanju segmentacije na trgu dela pa je predvidena tudi sprememba Zakona o delovnih razmerjih. Podan je predlog, ki ga bom predstavila in poskušala prikazati določene spremembe, saj se nanaša v veliki meri prav na temo prenehanja delovnega razmerja.
Ključne besede: delovno razmerje, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, Zakon o delovnih razmerjih, konvencije Mednarodne organizacije dela, varstvo pred odpovedjo.
Objavljeno: 27.02.2013; Ogledov: 2630; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (847,52 KB)

9.
OBVEZNO PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI
Maja Dretnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavano vprašanje obveznega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki se nanaša na tiste starejše delavce, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Na tem mestu pa se odpre pomembno vprašanje, ali je tak institut sprejemljiv v posameznih nacionalnih pravih ali morebiti ne predstavlja diskriminacije na podlagi starosti in na podlagi spola. Republika Slovenija takega instituta, razen za določene kategorije delavcev, ni poznala in je delavec lahko nadaljeval z opravljanjem dela tudi po tem, ko je dopolnil pogoje za upokojitev. Letos pa je Državni zbor sprejel poseben zakon, ki spreminja in dopolnjuje določbe različnih zakonov, njegov namen pa je rast in vzpostavitev dolgoročnega razvoja Republike Slovenije. V ta zakon je uvedel tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi vsem javnim uslužbencem, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Države v svojih nacionalnih predpisih lahko zakonsko uredijo obvezno prenehanje pogodbe o zaposlitvi za nekatere posebne kategorije delavcev, vendar mora biti taka ureditev jasna, določna in ne sme biti neutemeljeno diskriminatorna. Tudi Sodišče EU je zavzelo stališče, da je tak ukrep upravičen, če gre za sorazmerno sredstvo za dosego legitimnega cilja socialne politike, povezane s politiko zaposlovanja in trga dela. Načini uresničevanja ciljev zaposlitvene politike in delovnega trga pa morajo biti v splošnem javnem interesu, razumni, nujni in sorazmerni. Tak ukrep bi sicer pripomogel k večji zaposljivosti mladih, saj bi se sprostilo kar nekaj delovnih mest. Kljub temu pa menim, da je tak ukrep diskriminatoren do starejših delavcev, ki želijo delati dlje od predvidene upokojitvene starosti in si v tej finančni krizi izboljšati svoje gmotno stanje. Prav tako pa tak ukrep ni v skladu z aktualnimi cilji sedanje socialne politike in napovedane reforme pokojninskega sistema, katere namen je povišanje upokojitvene starosti.
Ključne besede: obvezno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, obvezna upokojitev, diskriminacija na podlagi starosti, starejši delavci, Zakon o uravnoteženju javnih financ.
Objavljeno: 06.02.2013; Ogledov: 1643; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

10.
AKTUALNA VPRAŠANJA INSTITUTA ODPOVEDI S PONUDBO NOVE POGODBE O ZAPOSLITVI
Nina Križman, 2012, diplomsko delo

Opis: Pravna ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi izhaja iz temeljnega načela, po katerem je odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ukrep ultima ratio. V luči spoštovanja tega načela Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa posebno obveznost delodajalca, da v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti preveri možnosti za ohranitev delavčeve zaposlitve. Če pri delodajalcu obstaja druga ustrezna zaposlitev, jo mora delavcu ponuditi hkrati z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V primeru, da s takšno zaposlitvijo delodajalec ne razpolaga, pa lahko delavcu ponudi novo pogodbo za neustrezno zaposlitev. To bo delodajalec izvedel s posebnim delovnopravnim institutom odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki je urejen v tretjem in četrtem odstavku 88. člena in v 90. členu ZDR. Institut združuje redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Delavec lahko ponudbo sprejme ali jo zavrne, temu ustrezno so predpisane tudi pravne posledice. Pravne posledice sprejema oziroma zavrnitve ponudbe za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pa so odvisne od tega, ali se ponudba nanaša na ustrezno ali neustrezno zaposlitev. Ureditev obravnavanega instituta se je izkazala za neustrezno in pomanjkljivo. Glavna dilema se nanaša na obseg sodnega varstva, ki pripada delavcu v primeru sprejetja delodajalčeve ponudbe in podpisa nove pogodbe o zaposlitvi. Po sedanji ureditvi ima takšen delavec ožji obseg sodnega varstva, kot ga sicer imajo delavci, če uveljavljajo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Predlagane spremembe ZDR odpravljajo bistveno problematiko obravnavanega instituta, vseeno pa še ostajajo nekatera odprta vprašanja.
Ključne besede: prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pravni viri, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ponudba za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sodno varstvo, sodna praksa.
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 3244; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (914,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici