Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je bilo pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme na drugi stopnji bolonjskega študija prava. Cilj tega predmeta je pridobiti integrirano znanje o različnih področjih gospodarskega prava in prava družb, ki je zahtevano pri opravljanju državnega pravniškega izpita. Študenti so zato z vajami v tem gradivu napoteni, da najprej ponovijo teoretično znanje o določeni tematiki, v nadaljevanju pa je zajetih nekaj praktičnih primerov, z reševanjem katerih študenti preverijo, ali so predavano snov pravilno razumeli. Pri reševanju je treba uporabiti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Zakon o sodnem registru (ZSReg), Obligacijski zakonik (OZ), Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2), Zakon o prevzemih (ZPre-1), Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1), Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Zakon o zavodih (ZZ), Zakon o zadrugah (ZZad), in druge, ter sodno prakso. Zbirka vaj obsega izbrana vprašanja z naslednjih področij: splošnega dela prava družb, povezanih družb, statusnega preoblikovanja družb, prenehanja družb, sodnega registra, gospodarskega pogodbenega prava, prava intelektualne lastnine in konkurenčnega prava.
Ključne besede: pravo družb, povezane družbe, statusno preoblikovanje, prenehanje družb, sodni register, gospodarske pogodbe, intelektualna lastnina, konkurenca
Objavljeno v DKUM: 09.08.2023; Ogledov: 652; Prenosov: 146
Celotno besedilo (4,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Kapitalska družba, katere sposobnost servisiranja najetih posojil postane ogrožena, ima že v času pred nastopom insolventnosti, kot jo opredeljuje 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, dispozitivne možnosti reguliranja svojih dolžniško-upniških razmerij. Med slednjimi navadno prevladujejo razmerja z bankami zaradi najetih kreditov. Stranke situacijo lahko sanirajo zunajsodno s sklenitvijo pogodbe o finančnem prestrukturiranju (angl. master restructuring agreement ali »MRA«). MRA poleg refinanciranja oziroma reprograma obstoječih bančnih terjatev uredi tudi predmet prestrukturiranja, pogoje za refinanciranja (tj. cena, pogoji črpanja in pogoji vračila kreditov), druge zaveze, ki jim mora slediti dolžnik, sankcije za kršitev plačilnih obveznosti in drugih zavez ter druge zahteve banke, ki naj bi pomenile ščitenje pred kreditnim tveganjem določenega komitenta. MRA zaradi ščitenja interesa bank prinese dokaj rigorozne ukrepe nadzora nad poslovanjem dolžnika ter stroge pogodbene obveznosti in sankcije za kršitve. Banke imajo tako preko MRA lahko znaten vpliv na poslovanje svojih dolžnikov, na njihove finančne in poslovne odločitve ter na samo vodenje; predvsem tekom procesa prestrukturiranja in trajanja pogodb z dolžniki. Na ta način se banke lahko izpostavijo neveljavnosti sankcij (npr. niso v celoti izpolnjeni strogi pogoji za odpoved kreditne pogodbe po 1067. členu Zakona o obligacijskih razmerjih), v skrajnih primerih pa tudi (odškodninski) odgovornosti zaradi škodljivega vpliva na družbo dolžnika po določili o povzročanju škodljivega ravnanja poslovodstva po 264. členu Zakona o gospodarskih družbah ter kot obvladujoča družba tako v dejanskem kot v pogodbenem koncernu (predvsem 541. – 543. ter 545. in 547. člen ZGD-1), če le so izpolnjeni pogoji koncernskih pravil o prevzemanju odškodninske in reparacijske odgovornosti.
Ključne besede: Finančno prestrukturiranje, prostovoljno prestrukturiranje, načela prestrukturiranja, banka, upnik, insolventnost, pogodba o prestrukturiranju (master restructuring agreement), kreditna pogodba, zaveze (covenants), prenehanje pogodbe, direktor v senci, vpliv tretjih na organe vodenja in nadzora, poslovodenje, obvladovanje, dejanski koncern, pogodbeni koncern, kvalificiran koncern.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 3225; Prenosov: 311
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Sprememba delodajalca je v praksi pogosto uporabljen institut delovnega prava. Ureditev spremembe delodajalca v slovenskem pravnem redu je v celoti harmonizirana z usmeritvami iz Direktive 2001/23/ES in ob tem upošteva tudi pomembnejša stališča, ki so se oblikovala preko sodne prakse sodišča EU. Primarni namen zakonske ureditev tega instituta je varstvo pravic delavec v primeru spremembe delodajalca, do katere pride zaradi prenosa podjetja od delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika oziroma v primerih delitve ali združitve. Po tem, ko je jasno, da gre za spremembo delodajalca, je z vidika delavca najpomembnejše vprašanje, kako bo ta sprememba vplivala na obstoječe delovno razmerje, ki običajno temelji na pogodbi o zaposlitvi sklenjeni z delodajalcem prenosnikom. Zato je z vidika delavca pomembno, da ZDR-1 jasno določa, da sprememba delodajalca ni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je določena avtomatičnost vstopa delodajalca prevzemnika v delovno razmerje s prenesenim delavcem. Za delodajalca prevzemnika pa je pomembno vprašanje koliko časa velja prepoved spreminjanja prenesene pogodbe o zaposlitvi in ali je ta prepoved absolutna. Po drugi strani je za prenesenega delavca avtomatičnost vstopa v delovno razmerje z novim delodajalcem lahko sporna, če ne želi nadaljevati delovnega razmerja z delodajalec prevzemnikom ali v primeru, ko pride do poslabšanja pravic iz pogodbo zaposlitvi oziroma bistvene spremembe pogojev dela pri delodajalcu prevzemniku. Analiza položaja delavca in delodajalca prenosnika po prenosu, s poudarkom na možnosti preučitvi možnosti spremembe pogodbe o zaposlitvi kmalu po prenosu, je predmet te magistrske naloge.
Ključne besede: sprememba delodajalca, prenos podjetja, sprememba pogodbe o zaposlitvi, varstvo pogodbenih pravic, prenehanje delovnega razmerja.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 2019; Prenosov: 243
Celotno besedilo (1020,64 KB)

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana tema s področja finančnega leasinga v Sloveniji z iskanjem njegove pravne narave v pogodbenem pravu in analizo možnih razlogov, ki so vzrok za prenehanje veljavnosti pogodbe o finančnem leasingu. Pri nas finančni leasing ni zakonsko urejen in tudi Konvencije UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu nismo ratificirali. V diplomski nalogi je najprej predstavljen finančni leasing na splošno, nato so opredeljene sestave ter načela pri iskanju njegove pravne narave. Podrobneje so razloženi interesi, cilji in namene strank, ki sklepajo leasing pogodbe. Pojasnjeno je, kako je urejen prenos lastninske pravice na predmetu, za katerega je bila sklenjena leasing pogodba, kako je s stroški in obroki ter z vsebino pogodbe. Opisane so pogodbe, ki se jim leasing pogodba najbolj približa kot pogodba posebne pravne narave. Posebej sta opisani dve pogodbi (pogodba o dobavi blaga in pogodba o leasingu), ki sestavljata posel finančnega leasinga po Vzorčnem zakonu UNIDROIT o leasingu. V četrtem poglavju so analizirani možni razlogi za prenehanje leasing pogodbe. Po načinu prenehanja je pogodba ločena na pogodbo, ki preneha po preteku časa, za katerega je bila sklenjena – redni potek pogodbe, in pogodbo, ki preneha iz določenega razloga že pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena – izredni potek pogodbe. Najpogostejši razlog prenehanja leasing pogodbe je plačilna nedisciplina. Poznamo tudi druge razloge, ki privedejo do prenehanja leasing pogodbe; ti razlogi so neodvisni od volje pogodbenih strank, zato so predstavljeni posebej. Konec četrtega poglavja je osredotočen na Vzorčni zakon UNIDROIT. Podrobno je pojasnjeno, kaj pomeni neizpolnitev pogodbe po tem zakonu. Ta zakon namreč pozna enoten pojem kršitve. Pomembno je, ali je kršitev bistvena ali nebistvena. Gre za izjemo člena, ki pravi, da odstop od pogodbe v primeru bistvene kršitve lahko zahteva samo leasingodajalec. V petem poglavju je opisano prenehanje leasing pogodbe po posebnih predpisih. V šestem poglavju so podane sklepne ugotovitve. V diplomskem delu so – zraven prispevkov pravne teorije – predstavljene tudi odločbe naših sodišč v konkretnih primerih.
Ključne besede: finančni leasing, leasingodajalec, leasingojemalec, prenehanje pogodbe o finančnem leasingu, Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu, Vzorčni zakon UNIDROIT o leasingu
Objavljeno v DKUM: 28.06.2016; Ogledov: 2384; Prenosov: 329
Celotno besedilo (375,11 KB)

Opis: Diplomska naloga obravnava ureditev odpravnine v Republiki Sloveniji, s pregledom mednarodnih pravnih aktov, slovenske zakonodaje in sodne prakse. V predstavitvi ureditve instituta odpravnine v Republiki Sloveniji je podrobno predstavljen sistem, ki je uveljavljen z Zakonom o delovnih razmerjih-1 (ZDR-1), Zakonom o javnih uslužbencih (ZJU) in kolektivnimi pogodbami. Odpravnina je nadomestilo, ki je nekomu izplačano ob prenehanju nekega sodelovanja, v delovnopravnem smislu, prenehanju delovnega razmerja. Odpravnina po svoji naravi zasleduje dvojen namen. Prvič, zagotavljanje socialne varnosti delavca, kateremu se, največkrat nepredvideno, status delavca spremeni v brezposelnost in drugič, kot kompenzacija delavcu za njegov prispevek pri poslovanju družbe v daljšem časovnem obdobju. Pogoj za pridobitev pravice do odpravnine v slovenskem pravnem sistemu je poleg ustreznega načina prenehanja delovnega razmerja tudi dopolnitev določene delovne dobe pri delodajalcu ali njegovih pravnih naslednikih, njena višina je odvisna tudi od delavčeve povprečne mesečne plače. Splošno velja, da je delavec, razen pri zaposlitvi za določen čas, upravičen do odpravnine šele po prvem letu zaposlitve. Zneski odpravnin so nizki, delavcu načeloma vsaka nova zaposlitev predstavljava nov tek delovne dobe za izračun odpravnine. Odpravnina je v Sloveniji z zakonodajo zelo podrobno regulirana, hkrati pa je potrebna prenove sistemske regulacije. Slovenski sistem odpravnino ureja na način, ki glede na današnjo dinamiko poslovanja v gospodarstvu, ne ustreza pravični in na dolgi rok vzdržni obravnavi vseh deležnikov, tj. delavcev, delodajalcev in ostale družbe. Rešitev je v celoviti reformi instituta odpravnine, z uporabo čilske ureditve individualnih računov, avstrijske ureditve navezave skladov odpravnin na pokojninske sklade in enakopravno obravnavo vseh subjektov, s katero bi zgradili vzdržen sistem, ki bi poleg zagotavljanja sredstev za socialno varnost delavcev skrbel tudi za sredstva za stabilnost pokojninskega sistema. Ukrepi na področju varovanja šibkejših in okolja bi vplivali na instrumente za regulacijo pravic denarnih prejemkov vseh subjektov.
Ključne besede: odpravnina, sklad, ZDR-1, slovenski pravni sistem, delovno pravo, avstrijska ureditev odpravnin, čilska ureditev odpravnin, sistem odpravninskih skladov, sistem varčevalnih računov, jamstveni sklad, prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno v DKUM: 26.11.2015; Ogledov: 1516; Prenosov: 204
Celotno besedilo (436,32 KB)