Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Čistilne naprave odpadnih voda proizvajajo v glavnem dva končna produkta, očiščeno vodo in komunalni mulj v tekoči in trdni obliki. V osnovi se v čistilnih napravah iz odpadne vode najprej odstranjuje večje mehanske delce, nato pa suspendirane snovi. Po mehanskem čiščenju teče voda v biološko stopnjo, in nato sledi še terciarno čiščenje. Ne glede na to, kakšen tehnološki postopek čiščenja uporabljamo, je stranski produkt čistilnih naprav komunalni mulj, ki ga je potrebno nadalje obdelati tako, da se organska snov mineralizira. Z energetskega vidika ima suha snov v komunalnem mulju posebno vlogo zaradi visoke kurilne vrednosti, primerljive z rjavim premogom. Sosežig mulja komunalnih čistilnih naprav v industrijskih postrojih se uporablja predvsem za proizvodnjo energije, kar pa posledično zmanjšuje tudi potrebo po fosilnih gorivih. Po sežigu lahko nastali pepel, ki mora ustrezati mineraloškim, fizikalnim in kemijskim pogojem, uporabimo kot surovino v drugih panogah, Iz navedenega sledi, da nastali pepel ne predstavlja novi odpadek, temveč stranski produkt z nizkimi stroški, kateremu lahko z uporabo v drugih industrijskih dejavnostih povečamo vrednost. V doktorski disertaciji je predstavljeno nastajanje komunalnega mulja ter podana kemijska analiza in analiza kurilne vrednosti. V nadaljevanju je preučeno sušenje komunalnega mulja iz čistilnih naprav, ki ima okoli 60% vlage ter preračunane toplotne izgube na osnovi podatkov s termoelektrarne Trbovlje. Doktorska disertacija nato predstavlja možnost sosežiga komunalnega mulja v Termoelektrarni Trbovlje. Opisane in predstavljene so vse potrebne dodatne procesne enote ter narejena preliminarna ekonomska ocena. Ugotovljeno je bilo, da je sosežig komunalnega mulja ekonomsko upravičen in dobičkonosen ter ima ugoden vpliv na okolje. V programskem paketu Aspen Plus je nato bila izvedena natančna simulacija procesa, ki je temeljila na obratovalnih podatkih termoelektrarne. Glede na evropsko in slovensko zakonodajo je dovoljeno 5% dodajanje komunalnega mulja v sisteme za proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv. Glede na naveden kriterij je bilo preračunano, da je dovoljeno doziranje v termoelektrarni Trbovlje do 1730 kg/h komunalnega mulja s 40% suhe snovi. Simulacija je bila izvedena za različne deleže od 1% do 5% dodajanja komunalnega mulja. V nadaljevanju je bila preračunana proizvodnja električne energije v primerjavi med običajno termoelektrarno in sosežigom, prav tako je bila analizirana sestava dimnih plinov in izločanje težkih kovin. V disertaciji je ugotovljeno, da se z dodajanjem komunalnega mulja neto proizvedena električna energija nekoliko zmanjša, kar je posledica večje vlažnosti mulja v primerjavi s premogom. Prav tako se spremeni sestava dimnih plinov, saj koncentracija NOx in predvsem HCl naraste, medtem ko se koncentracija SOx zmanjša. Predstavljena je tudi metodo kako okolju škodljive snovi izločit iz dimnih plinov. Poseben poudarek je na koncentraciji težkih kovin, za katere je zaradi omejitev v simulaciji predvideno, da celotna količina težkih kovin izhaja v obliki dimnih plinov in pri 5% dodajanju komunalnega mulja nobena od kovin ne presega, mejne, zakonsko določene vrednosti. Disertacijo zaključuje ekonomska analiza z primerjavo rezultatov med metodo neto sedanjih vrednosti in interno stopnjo donosa, s pomočjo katerih je potrjena smiselnost investicije.
Ključne besede: termoelektrarna, komunalni mulj, premog, rotacijski regenerator toplote, sosežig
Objavljeno v DKUM: 25.07.2016; Ogledov: 2772; Prenosov: 169
Celotno besedilo (8,29 MB)

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene zaloge, proizvodnja in poraba premoga v Sloveniji. Omejili smo se na časovno obdobje med letoma 1991 in 2012. Namen diplomske naloge je predstaviti, kje in koliko premoga se proizvede, kje in kakšne so zaloge premoga, kje in kako se porabi premog v Sloveniji ter vse to analizirati.
Ključne besede: zaloge, proizvodnja, poraba, premog, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 30.01.2015; Ogledov: 3020; Prenosov: 624
Celotno besedilo (2,55 MB)

Opis: V diplomski nalogi sem predstavil trgovanje s premogom po svetu in njegove cene. Predstavljene so naslednje dejavnosti: proizvodnja, poraba, zaloga, uvoz in izvoz premoga. Opisal sem države, pomembne za svetovni trg premoga in načine uporabe premoga. Cilj diplome je predstaviti, zakaj je premog še vedno tako pomemben energetski vir.
Ključne besede: premog, proizvodnja premoga, poraba premoga, zaloge premoga, cene premoga, trgovanje premoga, izvoz premoga, uvoz premoga
Objavljeno v DKUM: 30.09.2014; Ogledov: 2425; Prenosov: 350
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: Evropska skupnost za premog in jeklo je bila ob svojem nastanku zasnovana kot gospodarska povezava. Države članice so del svoje suverenosti prenesle na skupno organizacijo v upanju, da bodo od tega dobile ugodne učinke za svoje gospodarstvo. Na začetku je to bilo področje industrije premoga in jekla, pozneje pa tudi številne druge panoge, predvsem v gospodarstvu. Takrat človekove pravice niso spadale med dejavnosti, za katera bi države članice prenesle svojo suverenost na Skupnost. Zaradi tega je Sodišče Evropskih skupnosti v začetku zavračalo obravnavanje zadev, ki so se nanašale na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pozneje pa je oralo ledino na tem področju z izvirno interpretacijo, ko je reklo, da so človekove pravice del skupne ustavne tradicije držav članic in da jih Sodišče Evropskih skupnosti mora upoštevati kot splošna pravna načela, kljub temu, da Pogodbe ne vsebujejo konkret-nih določil o tem. Danes je Evropska unija integracija, ki vse močneje prodira v vse pore našega življenja. S potekom časa dobiva tudi vse več oblik državne, oziroma naddržavne povezave. Zato se danes zdi nekako samoumevno, da pod svoje okrilje jemlje tudi varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Izjemno neprimerno bi bilo, če bi bila Evropska unija edina skoraj državna povezava na območju stare celine, ki varo-vanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne bi podredila zunanjemu nadzoru Evropskega sodišča za človekove pravice. Odločilen korak je naredila z Lizbonsko pogodbo, kjer v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji določa, da ima Listina Evropske unije o temeljnih pravicah enako prav-no veljavo kot Pogodbi ter da Unija pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človeko-vih pravic in temeljnih svoboščin in da so temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in kakor izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic, kot splošna pravna načela del primarnega prava Evropske unije. Na drugi strani so tudi članice Sveta Evrope sprejele protokol št. 14 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki poleg drugih spre-memb v 17. členu določa, da Evropska unija lahko pristopi h Konvenciji. Zdi se, da so največje pravne ovire za pristop Evropske unije h Konvenciji odpra-vljene. Nekaj odločitev o tem, kako se bo glasovalo, način zastopanja Unije v organih Konvencije in Sveta Evrope postajajo vedno bolj tehnična vprašanja, najtežji pravno teoretični odgovori so že na mizi. Zakaj torej Unija še ni polnopravna članica Evropske konvencije o varstvu člove-kovih pravic in temeljnih svoboščin? Moje trdno prepričanje je, da odgovor na to vprašanje presega domet pravne stroke. Odgovor na to vprašanje bomo morali pois-kati na področju mednarodne politike. Moj odgovor na zastavljeno vprašanje se gla-si: Za obe, tako za Evropsko unijo, kakor tudi za Svet Evrope, bo boljše, če Unija pristopi danes, kakor pa, da bi čakala na jutri.
Ključne besede: Evropska skupnost za premog in jeklo, človekove pravice in temeljne svoboščine, suverenost, Skupnost, Sodišče Evropskih skupnosti, ustavne tradicije držav članic, splošna pravna načela, Evropska unija, naddržavna povezava, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Svet Evrope.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2012; Ogledov: 3354; Prenosov: 493
Celotno besedilo (388,28 KB)

Opis: Današnji industrijski razvoj in gospodarska rast temeljita na intenzivni rabi energije, ki jo dobimo pretežno iz neobnovljivih virov, zlasti fosilnih goriv. Študije kažejo, da bodo tudi v prihodnjih desetletjih fosilna goriva (kljub absolutnemu povečevanju izkoriščanja obnovljivih virov energije) igrala nosilno vlogo pri energijski oskrbi. V podjetju Nafta-Petrochem d.o.o so doslej proizvajali sintezni plin iz zemeljskega plina, katerega nabavna cena je dokaj visoka. Iz tega razloga in, ker je njegova dobava dolgoročno vprašljiva, želijo to surovino nadomestiti z drugimi, kot so: bioplin, premog in lesna biomasa. V okviru diplomskega dela smo za podjetje Nafta-Petrochem d.o.o izvedli študijo proizvodnje sinteznega plina iz zgoraj omenjenih alternativnih surovin, čeprav je med vsemi še vedno najbolj razširjena proizvodnja sinteznega plina iz zemeljskega plina. Kontinuirano proizvodnjo plina smo simulirali s komercialno dosegljivim računalniškim paketom Aspen Plus. Tako smo primerjali sestavo sinteznega plina, proizvedenega iz različnih surovin ter ustrezne energetske tokove. Za primerjavo smo uporabili tudi sestavo sinteznega plina, proizvedenega iz zemeljskega plina. V nadaljevanju smo s termodinamsko metodo uščipa znižali porabo pogonskih sredstev v osnovnem procesu in ostalih preučevanih variantah. Uporaba metode v realnih industrijskih primerih zahteva različne modifikacije. S tem smo se želeli čim bolj približati dejanskemu stanju v proizvodnji in dobiti uporabne rezultate, ki bi podjetju omogočili prilagoditev obstoječe proizvodnje načelom trajnostnega razvoja. Za izvedbo metode energetske integracije smo uporabili program Supet Target.
Ključne besede: proizvodnja sinteznega plina, zemeljski plin, bioplin, premog, lesna biomasa.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2012; Ogledov: 2766; Prenosov: 138
Povezava na celotno besedilo