| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJALNA ANALIZA SISTEMOV DAVKA NA NEPREMIČNINE V IZBRANIH DRŽAVAH EU IN V SLOVENIJI V POVEZAVI S STOPNJO AVTONOMIJE LOKALNE SAMOUPRAVE
Janja Hižman, 2013, magistrsko delo

Opis: Lokalna samouprava predstavlja pravno-sistemsko institucijo, ki opredeljuje položaj lokalne samouprave v državi. Pojem lokalne samouprave je med državami zelo različen, vendar je njen namen med državami povsod enak. Ustrezno urejena lokalna samouprava omogoča, da so javne službe učinkovitejše, kot če bi se izvajale samo na državni ravni. Namen lokalne skupnosti kot nosilke lokalne samouprave je, da naj bi z upravljanjem zagotavljala javne dobrine, povečevala družbene aktivnosti itd. Uvajanje lokalne samouprave je v Sloveniji, tako kot v večini evropskih držav, temeljijo na ustavi in zakonodaji, ob upoštevanju načel evropske lokalne samouprave oz. MELLS (Evropska listina o lokalni samoupravi). Pomemben 9. člen omenjene listine govori o finančnih virih lokalnih skupnosti, ki zajema 8 načel. Pri tem je pomembno načelo ustreznosti, ki določa, da ima lokalna skupnost lastne finančne vire, s katerimi prosto razpolaga v okviru svojih pristojnosti, in načelo sorazmernosti, ki določa, da morajo biti finančni viri lokalnih skupnosti v sorazmerju z nalogami, ki jih določata ustava in zakon. Največji problem lokalnih skupnosti je njeno financiranje. Viri financiranja v Sloveniji in nekaterih evropskih državah so davčni prihodki, nedavčni prihodki, drugi prihodki iz občinskega premoženja in transferji oz. subvencije. Sistem financiranja lokalnih skupnosti oz. finančni viri so osnovnega pomena za doseganje primarnega smisla fiskalne decentralizacije. Pri tem so pomembni tisti finančni viri, nad katerimi ima lokalna skupnost popolno avtonomijo, to pomeni, da poleg odločanja o virih istočasno odloča tudi o njihovem pridobivanju (višina davčne stopnje, predmet obdavčitve …). Resnično avtonomni fiskalni vir v Sloveniji predstavlja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V primerljivih evropskih državah, to je v Avstriji, Danski in Nemčiji, je izvorni davčni prihodek decentraliziranih fiskalnih enot (občin in lokalnih skupnosti) davek na nepremičnine, predvsem pa je njegova vloga v povečevanju stopnje njihove avtonomije. Z razvojem decentralizacije upravljanja javnih financ je davek na nepremičnine postal eden najpomembnejših virov lokalnih prihodkov, hkrati pa tudi orodje za usmerjanje gospodarskega, prostorskega, socialnega razvoja mest in avtonomije lokalnih skupnosti. V Sloveniji pravega davka na nepremičnine ne poznamo, opredeljen je kot davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, zaradi česar je manjši tudi njegov vpliv na stopnjo avtonomije lokalnih oblasti, torej občin oziroma lokalnih skupnosti. Uveljavitev davka na nepremičnine, kot ga poznajo v ostalih državah članicah EU, bi v Sloveniji pomenil bistven korak k izboljšanju položaja lokalnih skupnosti in zasledovanju ciljev davčne politike, predvsem pa bi povečal njihovo stopnjo fiskalne avtonomije. Področje držav članic EU (Avstrija, Danska, Nemčija) je izbrano iz razloga, ker bi pri uvajanju prihodnjih sprememb na področju davka na nepremičnine v Sloveniji bilo smiselno upoštevati pozitivne izkušnje ter učenje iz napak, ki so se pri uvajanju davka na nepremičnine pojavile v omenjenih državah.
Ključne besede: premoženjski davki, davek na nepremičnine, lokalna skupnost, decentralizacija, lokalni prihodki, nepremičninske evidence, vrednotenje nepremičnin
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 1652; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

2.
PRIMERJALNA ANALIZA DANSKEGA DAVKA NA NEPREMIČNINE S PREDLAGANIMI REŠITVAMI OBDAVČITVE NEPREMIČNIN V SLOVENIJI
Barbara Novak, 2013, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je davek na nepremičnine. Davek na nepremičnine je eden izmed najstarejših vrst davkov, ki ga poznajo številne države. Slovenija zaenkrat nima davka na nepremičnine, kot ga poznajo razvite države, čeprav ima različne oblike dajatev, ki imajo naravo davka na nepremičnine. Vendar je to področje precej nekonsistentno urejeno in povzroča številne anomalije v praksi. Z namenom urediti to področje in vpeljati davek na nepremičnine, ki bi bil primerljiv z rešitvami v razvitih državah, je bil v Sloveniji pripravljen Predlog Zakona o davku na nepremičnine. Osnova za vpeljavo takšnega davka pa so seveda urejene nepremičninske evidence. Nepremičninske evidence je Slovenija uspela vzpostaviti v preteklih nekaj letih, vendar pa zaenkrat še vedno ni uspela vpeljati davka na nepremičnine. Ker se je ob Predlogu Zakona o davku na nepremičnine pojavilo kar precej kritik in pomislekov, smo raziskali, kako je področje obdavčitve nepremičnin urejeno v razvitih državah. V povezavi s slovenskim predlogom davka na nepremičnine se je v strokovnih krogih pogosto kot zgled navajala Danska, zato smo v nalogi podrobneje analizirali, kako ima Danska urejeno področje obdavčitve nepremičnin. Analiza je pokazala, da obstajajo precejšnje specifike ureditve tega področja na Danskem, kar otežuje možnost neposredne primerjave področja obdavčitve nepremičnin na Danskem s predlaganim v Sloveniji.
Ključne besede: davčni sistem, premoženjski davki, davek na nepremičnine
Objavljeno: 26.09.2013; Ogledov: 1350; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

3.
UPRAVLJANJE DAVKA NA NEPREMIČNINE S POUDARKOM NA VREDNOTENJU NEPREMIČNIN
Boris Munišič, 2016, magistrsko delo

Opis: Sedanja zakonska ureditev obdavčenja nepremičnega premoženja ima kar nekaj pomanjkljivosti, ki jih občutijo tako davkoplačevalci, kot tudi izvajalci upravljalsko administrativnih funkcij. Nepremično premoženje fizičnih oseb je v Sloveniji trenutno obdavčeno z dvema dajatvama, tako z davkom od premoženja in z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Takšna ureditev obdavčenja nepremičnega premoženja vodi v neenako obravnavo davčnih zavezancev, fizičnih in pravnih oseb, hkrati pa zaradi možnosti dvojne obremenitve fizičnih oseb in oprostitve dajatev za pravne osebe, izredno povečanega administrativnega dela na tem področju. Obravnavana sistema obdavčenja nepremičnega premoženja sta zastarela in zato potrebna temeljite prenove, v smislu številnih sodobnih zakonskih rešitev, ki jih uporabljajo v razvitih državah sveta. Irski sistem davka na rezidenčne nepremičnine je primer sodobno zasnovanega davčnega sistema davka na nepremično premoženje. Na osnovi analiz magistrskega dela lahko zaključimo, da je obstoječi sistem dajatev na nepremičnine neenoten, nekonsistenten, nepregleden in neprilagojen novim lastniškim razmerjem. Vzroke analiziranega stanja obstoječega sistema lahko razčlenimo na glavne skupine, iz katerih izhaja: - različno obravnavanje davčnih zavezancev, - neenotne metode določanja davčne osnove, - izračuni ocenjene vrednosti nepremičnin so administrativne narave, - preveliko število izjem in olajšav, - dve vrsti dajatev, ki jih uvrščamo med nepremičninske dajatve. Zakonodajna ureditev področja obdavčenja nepremičnega premoženja v Sloveniji z davkom od premoženja določa številne oprostitve in olajšave, kar posledično pomeni, da davek od premoženja plačuje razmeroma majhen delež Slovencev. Takšne zakonodajne opredelitve že v osnovi izgrajujejo model nesistemskega obdavčenja nepremičnin, torej nepravičen in netransparenten model. Pri takšni obravnavi davčnih zavezancev in glede na veliko vidnost premoženjskega davka, je še posebej pomembna natančna določitev postopkov za določanje davčne osnove za odmero dajatev, kar je predmet raziskave tega magistrskega dela. S tem smo natančno opredelili obravnavano problematiko področja analize, saj je določanje ocenjene vrednosti po mnenju mnogih priznanih strokovnjakov najtežje opravilo v sistemu izvajanja davka na nepremično premoženje.
Ključne besede: davek na nepremičnine, premoženjski davki, tržna vrednost, upravljanje davka, stanovanjske nepremičnine, ocenjevanje vrednosti, IAAO, evidentiranje nepremičnin, vrednotenje nepremičnin, Slovenija, Irska, množično vrednotenje nepremičnin, individualno vrednotenje nepremičnin, tržni model vrednotenja nepremičnin
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 570; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici