| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Prostorsko vedenje vlomilcev
Vanesa Islam, 2017, magistrsko delo

Opis: Premoženjska kriminaliteta je tista, ki jo zaradi množičnosti ljudje najpogosteje povezujejo s strahom pred kriminaliteto. Pregled literature nam je dal odgovor, kaj je motiv storilcev kaznivih dejanj, na katerih teorijah temelji njihovo preučevanje in na kakšen način izberejo tarčo. Storilci premoženjske kriminalitete so predvsem povratniki, v veliki meri odvisniki od prepovedanih drog. Pri preiskovanju premoženjske kriminalitete je profiliranje ena izmed tehnik preiskovanja, ki se je izkazala za učinkovito pri njenem preiskovanju. V nalogi podrobneje predstavimo geografsko profiliranje, s pomočjo katerega je mogoče zožiti krog osumljencev serijskih zločinov; pregledamo odnos do kriminalističnega profiliranja, teorije, na katerih temelji, namen, kaj potrebujemo za tako profiliranje, kdaj ga je smiselno uporabiti in kje se skrivajo dvomi glede uporabe te tehnike. Zanimalo nas je, kdo je vlomilec in kaj ga žene v storitev kaznivega dejanja ter ali lahko določimo značilnosti oziroma vzroke kriminalne osebnosti. Ena od vodil vedenja je cost-benefit analiza. Okoljska kriminologija je tista, ki preučuje razmerje med storilcem in prostorom. Na koncu naloge pridemo do glavnega vprašanja glede prostorskega vedenja vlomilcev. Prostorsko vedenje vlomilcev ni enotno za vse, kar potrjujejo navedbe različnih avtorjev. Nekateri zagovarjajo trditev, da kazniva dejanja izvajajo storilci v območju vsakodnevnih aktivnostih, s tem da upoštevajo varnostno cono ‒ gre za območje, kjer storilci zaradi morebitne prepoznavnosti v nadaljnjem postopku ne delujejo. Spet drugi opozarjajo, da je kar nekaj tako imenovanih vozačev, ki se na kraj dejanja odpeljejo.
Ključne besede: kriminaliteta, premoženjska kriminaliteta, storilci, vlomilci, profiliranje, geografsko profiliranje, prostorsko vedenje, forenzična psihologija, magistrska dela
Objavljeno: 17.05.2017; Ogledov: 944; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (667,23 KB)

2.
Izpostavljenost gasilskih domov premoženjski kriminaliteti na Koroškem in dojemanje smiselnosti tehničnega varovanja
Ernest Bricman, 2016, diplomsko delo

Opis: Premoženjska kriminaliteta, pod katero najpogosteje razumemo tatvine, vlome, rope, požige itd., predstavlja večino vseh obravnavanih kaznivih dejanj, zato je potreba po varovanju in zaščiti premoženja dandanes že praktično nujna. Za razne oblike varovanja svojega premoženja se odloča vedno več podjetij, ustanov, društev in posameznikov. V zadnjih letih smo zasledili več kaznivih dejanj in požarov na škodo prostovoljnih gasilskih društev, katerih osnovni namen je pomoč občanom, zato so takšna kazniva dejanja še toliko bolj zavržna. Poleg najemanja varnostnih služb za fizično varovanje objektov se večina ustanov in podjetij zateka tudi k tehničnim oblikam varovanja, saj je ključno, da se objekt varuje celovito, tako fizično kot z mehanskimi in alarmnimi sistemi. Vedno boljša zanesljivost, izpopolnjenost in delovanje tehničnih sistemov sicer v veliki meri izpodrivajo fizično varovanje, vendar še vedno zahtevajo posredovanje interventne službe, policije, gasilcev ali druge pristojne osebe. Diplomsko delo obravnava tematiko tehničnega varovanja prostorov gasilskih društev in raziskuje dojemanje smiselnosti tehničnega varovanja pri vodstvih gasilskih društev na Koroškem ter dosedanje soočanje društev s tovrstno kriminaliteto.
Ključne besede: gasilci, gasilski domovi, premoženjska kriminaliteta, preprečevanje, tehnično varovanje, tehnična sredstva, alarmni sistemi, senzorji, varovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 11.01.2017; Ogledov: 725; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

3.
Problematika pridobivanja podatkov pri izvedbi finančnih preiskav
Andrej Žgajnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Eden temeljnih ciljev storilcev za izvrševanje kaznivih dejanj je pridobitev premoženjske koristi, s katero v nadaljevanju prosto razpolagajo. Na drugi strani pa je državi bistveno, da se nezakonito pridobljeno premoženje ali premoženjska korist storilcu, ali osebi, kateri je bila ta korist prenesena, odvzame. Trenutno slovenski državni aparat pozna tri različne postopke, s katerimi ugotavlja premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega – tako imenovane finančne preiskave. Finančne preiskave v sklopu svojih pristojnosti v Sloveniji opravljajo tožilstvo in Finančna uprava RS, policija pa izvaja finančne preiskave v okviru pooblastil in pristojnosti, ki so opredeljene v Kazenskem zakoniku (KZ-1, 2008) in Zakonu o kazenskem postopku (ZKP, 2012), dolžnost opravljanja finančnih preiskav pa ji nalaga tudi Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol, 2013). V diplomski nalogi smo proučili postopke pridobivanja podatkov o premoženju osumljencev kaznivih dejanj, potrebnih za izvedbo finančnih preiskav, ki jih izvaja policija. Identificirali in analizirali smo težave pridobivanja in vrednotenja pridobljenih podatkov o premoženju subjekta finančne preiskave iz uradnih evidenc naših državnih institucij ter problematiko pridobivanja podatkov iz tujine. Ugotovili smo, da so finančne preiskave zaradi neučinkovitega sodelovanja in nepovezanosti evidenc državnih organov izredno dolgotrajne, pridobljeni podatki pa ne razkrivajo konkretnega premoženja. Pridobivanje podatkov iz tujine postopke še dodatno podaljša, v nekaterih primerih pa podatki sploh niso dostopni. Za pridobivanje konkretnejših podatkov, poenostavitev postopkov in dvig uspešnosti opravljenih finančnih preiskav bi bile potrebne korenite sistemske rešitve, tako na nivoju države, kot tudi na meddržavnem nivoju.
Ključne besede: finance, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, protipravna premoženjska korist, finančne preiskave, diplomske naloge
Objavljeno: 10.01.2017; Ogledov: 1094; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (567,72 KB)

4.
Premoženjska kriminaliteta na območju PU Maribor v času ekonomske krize
Benjamin Kosajnč, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge opisuje stanje premoženjske kriminalitete na območju PU Maribor v obdobju recesije oziroma ekonomske krize in sicer med leti 2011 in 2015. Zbrane statistične podatke v obdobju gospodarske krize primerja s statističnimi podatki iz obdobja pred krizo (2008).
Ključne besede: kriminaliteta, premoženjska kriminaliteta, tavine, ropi, vlomi, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno: 29.11.2016; Ogledov: 793; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (981,65 KB)

5.
Premoženjska kazniva dejanja na bencinskih servisih v Sloveniji
Sara Korpič, 2016, magistrsko delo

Opis: K premoženjskim deliktom sodijo različna protipravna prisvajanja tujih stvari, ki prinašajo storilcem premoženjsko korist, oškodovancem pa premoženjsko škodo in le izjemoma niso motivirana s pridobitvijo premoženjske koristi. Maloprodajne trgovine na bencinskih servisih ponujajo urejeno zunanjost, možnost hitrih nakupov, ustrežljive in prijazne prodajalce, raznoliko izbiro prodajnega blaga ter razne ugodnosti pri nakupih, od kartic in točk ugodnosti, do popustov in dodatnih ugodnih storitev. Vse te ugodnosti postavljajo prodajalne v tveganje, da bodo žrtve raznih premoženjskih kaznivih dejanj, od tatvin in goljufij pa vse do ropov in vlomov. Varnostnih tveganj se nikoli ne da v celoti odpraviti, lahko jih poskušamo le omiliti in nadzorovati, poleg tega tveganja niso nikoli povsem stalna, ampak se spreminjajo pod vplivom različnih notranjih in zunanjih dejavnikov. So torej sestavni del poslovnih tveganj trgovine kot ene izmed gospodarskih dejavnosti. Zaradi tega je analiza kriminalitete po našem mnenju zelo pomemben dejavnik, ki pripomore policiji, da se lahko uspešno odziva na vse izzive, ki jih predstavlja ta proučevani problem. Kot cilj raziskave smo želeli ugotoviti, katere oblike premoženjske kriminalitete na bencinskih servisih v Sloveniji so najpogostejše, kateri dnevi v tednu, ure v dnevu ter regije in mesta v Sloveniji so problematične ter na podlagi vseh ugotovitev pripraviti predloge za boljšo preventivo. S pomočjo orodja ArcGIS smo lokacije kaznivih dejanj vnesli na zemljevide in analiza je izpostavila problematičnost največjih slovenskih občin (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Koper, Domžale) in skoraj ponavljajoči se vzorec kriminalitete v obdobju 2008-2013 glede na vrsto premoženjskega kaznivega dejanja.
Ključne besede: kazniva dejanja, kriminaliteta, premoženjska kriminaliteta, tatvine, ropi, goljufije, storilci, bencinski servisi, varovanje, preprečevanje, kartiranje kriminalitete, magistrska dela
Objavljeno: 13.05.2016; Ogledov: 1602; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

6.
7.
Obrnjeno dokazno breme in organiziran kriminal : magistrsko delo
Teja Videc, 2013, magistrsko delo

Opis: Demokracije, temeljne človekove pravice in svoboščine, socialna blaginja in vladavina prava so prve, ki jim gospodarski kriminal predstavlja grožnjo, hkrati je oviran ekonomski razvoj družbe, moralna načela in pa državne institucije. Konsolidacija demokracije in prehod iz socialističnega v lastninski sistem, pravna, politična in gospodarska preobrazba pri nas je imela za posledico porast gospodarske kriminalitete. Slednja pa, kot posebnost organiziranega kriminala, zahteva ustrezno politiko obravnave in zajezitve. Odvzem premoženjske koristi, kot tradicionalno orožje kazenskega prava, z odvzemom, zamrznitvijo ali zasegom premoženja, ki izvira iz storitve kaznivega dejanja, dandanes ne zadostuje več. Kljub njegovi splošni razširjenosti se je pokazala potreba po institutu, ki bi tudi v postopkih civilnega prava omogočal uspešen boj zoper protipravno pridobljeno korist. Kot uspešen se je v »boju« zoper gospodarski kriminal izkazal institut obrnjenega dokaznega bremena. Najuspešnejša država, ki velja za primer dobrih praks, je Republika Irska. Od leta 1996 na podlagi zakona uspešno uporablja tovrstni institut in je hkrati uspešna v primerih večjih vrednosti ter posledično težjih kršitev. Novost v našem pravu je nedvomno Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki v svojih določbah vpeljuje institut obrnjenega dokaznega bremena. Obdolžencu je omogočeno, da se razbremeni obveznosti na način, da dokaže, da ima njegovo pridobljeno premoženje zakonito podlago.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, premoženjska korist, odvzem premoženjske koristi, obrnjeno dokazno breme, primeri, magistrska dela
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 1235; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

8.
Odvzem protipravne premoženjske koristi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Aleksandra Perovnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Celoten svet, tudi Slovenija, se vsakodnevno srečuje s kriminaliteto, ne le s klasično oz. ulično kriminaliteto, temveč tudi z organizirano in gospodarsko kriminaliteto, ki povzročata bistveno večjo škodo, prav tako ju je težje odkriti, saj sta bolje organizirani in prikriti kot klasična kriminaliteta. Osebe s kaznivimi dejanji pridobivajo protipravno premoženjsko korist in si s tovrstnim premoženjem večajo svojo moč in položaj v družbi. Sredstva, ki jih pridobijo z izvrševanjem kaznivih dejanj vlagajo v druga kazniva dejanja in tako širijo svoj krog delovanja. V diplomski nalogi želimo predstaviti institut odvzema protipravne premoženjske koristi in varstvo oškodovanca v primeru, da mu je s kaznivim dejanjem povzročena škoda, saj lahko v kazenskem postopku vloži premoženjskopravni zahtevek. Najprej bomo splošno opredelili odvzem protipravne premoženjske koristi, nato način odvzema in opredelitev oseb, proti katerim je mogoče izvesti odvzem. To so storilci kaznivih dejanj ali drugi neposredni prejemniki te protipravne koristi, druge fizične ter pravne osebe. Zakonodaja Republike Slovenije; Kazenski zakonik 1 in Zakon o kazenskem postopku nam omogočata tematiko odvzema protipravne premoženjske koristi obravnavati z materialnega in procesnopravnega vidika. V postopkovni vidik je vključeno tudi začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženja in možne oblike odvzema te protipravno pridobljene koristi. Z analizo statističnih podatkov policije o pobudi za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi in tožilstva o odrejenih stvarnih omejevalnih ukrepih želimo predstaviti uspešnost organov odkrivanja in pregona pri odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Za konec se bomo osredotočili še na hrambo premoženja, ki je bilo začasno zavarovano za odvzem protipravne premoženjske koristi, kar nam podrobneje opredeljujeta Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami ter Uredba o načinu ravnanja z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami.
Ključne besede: kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, premoženjska korist, protipravna premoženjska korist, odvzem, zaplemba, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2013; Ogledov: 2449; Prenosov: 650
.pdf Celotno besedilo (301,04 KB)

9.
Odkrivanje, zaseg in zaplemba premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem : diplomsko delo univerzitetnega študija
Urška Strojin, 2012, diplomsko delo

Opis: Problematika odkrivanja in odvzema protipravne premoženjske koristi je vse bolj aktualna tako v Sloveniji kot tudi v tujini. V lanskem letu je začel veljati Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, s katerim Slovenija skuša bolj učinkovito posegati v problematiko odvzema premoženja nezakonitega izvora. Tudi v medijih lahko zasledimo veliko primerov, ki govorijo o različnih kaznivih dejanjih, pri katerih gre za velike denarne zneske oziroma veliko vrednost protipravno pridobljenega premoženja ter s tem povezanimi odvzemi takega premoženja. V diplomski nalogi želimo predstaviti problematiko pri odkrivanju protipravno pridobljene premoženjske koristi, ki je povezana z opravljanjem finančnih preiskav ter medsebojnim sodelovanjem organov pregona in različnimi institucijami s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, preprečevanja pranja denarja itd. Osrednji del naloge se osredotoča na zakonodajo s področja odvzema protipravne premoženjske koristi. Kot protipravno premoženjsko korist je treba obravnavati vsako povečanje premoženja storilca, ki ima svoj vzrok v storitvi kaznivega dejanja. Splošno načelo kazenskega materialnega prava je, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, kar določa 74. člen Kazenskega zakonika (KZ-1). Z analizo primera, opredeljenega v osmem poglavju naloge, pa želimo predstaviti uspešen odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, premoženjska korist, protipravna premoženjska korist, odvzem, zaplemba, diplomske naloge
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 1920; Prenosov: 523
.pdf Celotno besedilo (404,46 KB)

10.
Obrnjeno dokazno breme pri odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi : magistrsko delo
Dejan Škofic, 2012, magistrsko delo

Opis: Organizirana in gospodarska kriminaliteta je problematika, s katero se srečujejo vse države sveta, ne samo manj razvite in revne, kot menijo nekateri, res pa je, da je večji problem v tranzicijskih državah, v katerih se demokracija komaj vzpostavlja, hkrati z njo pa se vzpostavlja tudi državni aparat, ki je namenjen odkrivanju in preprečevanju omenjene problematike. Tovrstna kriminaliteta, ki ne pozna državnih meja in postaja čedalje bolj transnacionalna, pa prinaša velikanske dobičke tako organiziranim kriminalnim združbam kot tudi posameznikom, ti pa si nato krepijo ekonomsko moč, ki jo izrabljajo za uveljavljanje lastnih interesov na gospodarskem in tudi političnem področju. Ker so kazniva dejanja tovrstne kriminalitete običajno brez neposrednih žrtev, jih je težko odkriti in kaznovati, zaradi česar jih je skoraj nemogoče preiskovati s klasičnimi metodami odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Zaradi tega se moramo prilagoditi tovrstni kriminaliteti ter uporabiti nove metode odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Kot najboljše orožje proti tovrstni kriminaliteti pa se je izkazal ravno institut razširjene zaplembe z uporabo obrnjenega dokaznega bremena. V tem postopku se osumljencu odvzame premoženje, katerega vrednost je v nesorazmerju z njegovimi zakonitimi prihodki, če osumljenec ne more z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati, da ga je pridobil na zakonit način. Ker menim, da je treba tudi v slovenski pravni red uvesti institut razširjene zaplembe z uporabo obrnjenega dokaznega bremena, saj na tem področju zaostajamo za vsemi državami Evropske unije, je moj namen v magistrskem delu predstaviti možnost in način uvedbe tega instituta v slovenski pravni red.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, dokazi, dokazno breme, obrnjeno dokazno breme, protipravna premoženjska korist, odvzem premoženjske koristi, magistrska dela
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 2051; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (992,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici