| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Psihološki vidiki prevar : diplomsko delo
Katarina Bizovičar, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: prevare, premoženjska korist, goljufije, goljufi, vrste prevar, korupcija, psihološki vidiki, diplomske naloge
Objavljeno: 25.08.2009; Ogledov: 1965; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (486,46 KB)

2.
3.
4.
SLUŽNOST V JAVNO KORIST
Alja Uršnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavam institut služnosti v javno korist. Služnost v javno korist je služnost, ki se ustanovi v javnem interesu, in sicer v korist države, lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb in nosilcev različnih infrastrukturnih dejavnosti, če je to nujno potrebno za postavitev omrežij in objektov gospodarske infrastrukture in njihovo nemoteno delovanje. Pri služnosti v javno korist gre za nepravo služnost, ki je po vsebini stvarna služnost, vendar je za razliko od prave stvarne služnosti ustanovljena v korist individualno določene osebe. Ustanovitev služnosti v javno korist je dopustna le v primeru, če je nujno potrebna za dosego javne koristi, ki je ni mogoče uresničiti drugače. Nastane lahko bodisi na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti bodisi z odločbo upravnega organa. Priposestvovanje ne more biti pravna podlaga za nastanek služnosti v javno korist. Ker gre pri tem institutu za poseg v temeljno človekovo pravico, zakonodaja lastniku nepremičnine izrecno priznava, da se mu more zaradi posega v njegovo lastninsko pravico priznati nadomestilo na premoženjskem področju. Ugotovili smo, da kljub temu, da je služnost v javno korist premoženjska in prenosljiva pravica in je kot taka lahko predmet zastavitve, za kreditodajalca ne predstavlja zanimiv, učinkovit in ekonomsko smotrn objekt zavarovanja. Atraktivnejši in pravno učinkovit predmet zastavne pravice predstavlja komunikacijsko omrežje. V okviru tega obravnavamo stvarnopravni status infrastrukturnih objektov in naprav v povezavi z omejitvami lastninske pravice zaradi gradnje in postavitve infrastrukturnih objektov in naprav.
Ključne besede: služnost v javno korist, neprava služnost, nadomestilo na premoženjskem področju, premoženjska in prenosljiva pravica, predmet zastavne pravice, komunikacijsko omrežje, stvarnopravni status infrastrukturnih objektov
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 4523; Prenosov: 534
.pdf Celotno besedilo (611,17 KB)

5.
Zaseg premoženja : diplomsko delo
Mateja Ban, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: zaseg premoženja, zaplemba, premoženjska korist, policijska pooblastila, kazenski postopek, pravna ureditev, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 1395; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (438,27 KB)

6.
Obrnjeno dokazno breme pri odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi : magistrsko delo
Dejan Škofic, 2012, magistrsko delo

Opis: Organizirana in gospodarska kriminaliteta je problematika, s katero se srečujejo vse države sveta, ne samo manj razvite in revne, kot menijo nekateri, res pa je, da je večji problem v tranzicijskih državah, v katerih se demokracija komaj vzpostavlja, hkrati z njo pa se vzpostavlja tudi državni aparat, ki je namenjen odkrivanju in preprečevanju omenjene problematike. Tovrstna kriminaliteta, ki ne pozna državnih meja in postaja čedalje bolj transnacionalna, pa prinaša velikanske dobičke tako organiziranim kriminalnim združbam kot tudi posameznikom, ti pa si nato krepijo ekonomsko moč, ki jo izrabljajo za uveljavljanje lastnih interesov na gospodarskem in tudi političnem področju. Ker so kazniva dejanja tovrstne kriminalitete običajno brez neposrednih žrtev, jih je težko odkriti in kaznovati, zaradi česar jih je skoraj nemogoče preiskovati s klasičnimi metodami odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Zaradi tega se moramo prilagoditi tovrstni kriminaliteti ter uporabiti nove metode odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Kot najboljše orožje proti tovrstni kriminaliteti pa se je izkazal ravno institut razširjene zaplembe z uporabo obrnjenega dokaznega bremena. V tem postopku se osumljencu odvzame premoženje, katerega vrednost je v nesorazmerju z njegovimi zakonitimi prihodki, če osumljenec ne more z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati, da ga je pridobil na zakonit način. Ker menim, da je treba tudi v slovenski pravni red uvesti institut razširjene zaplembe z uporabo obrnjenega dokaznega bremena, saj na tem področju zaostajamo za vsemi državami Evropske unije, je moj namen v magistrskem delu predstaviti možnost in način uvedbe tega instituta v slovenski pravni red.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, dokazi, dokazno breme, obrnjeno dokazno breme, protipravna premoženjska korist, odvzem premoženjske koristi, magistrska dela
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1762; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (992,76 KB)

7.
Odkrivanje, zaseg in zaplemba premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem : diplomsko delo univerzitetnega študija
Urška Strojin, 2012, diplomsko delo

Opis: Problematika odkrivanja in odvzema protipravne premoženjske koristi je vse bolj aktualna tako v Sloveniji kot tudi v tujini. V lanskem letu je začel veljati Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, s katerim Slovenija skuša bolj učinkovito posegati v problematiko odvzema premoženja nezakonitega izvora. Tudi v medijih lahko zasledimo veliko primerov, ki govorijo o različnih kaznivih dejanjih, pri katerih gre za velike denarne zneske oziroma veliko vrednost protipravno pridobljenega premoženja ter s tem povezanimi odvzemi takega premoženja. V diplomski nalogi želimo predstaviti problematiko pri odkrivanju protipravno pridobljene premoženjske koristi, ki je povezana z opravljanjem finančnih preiskav ter medsebojnim sodelovanjem organov pregona in različnimi institucijami s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, preprečevanja pranja denarja itd. Osrednji del naloge se osredotoča na zakonodajo s področja odvzema protipravne premoženjske koristi. Kot protipravno premoženjsko korist je treba obravnavati vsako povečanje premoženja storilca, ki ima svoj vzrok v storitvi kaznivega dejanja. Splošno načelo kazenskega materialnega prava je, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, kar določa 74. člen Kazenskega zakonika (KZ-1). Z analizo primera, opredeljenega v osmem poglavju naloge, pa želimo predstaviti uspešen odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, premoženjska korist, protipravna premoženjska korist, odvzem, zaplemba, diplomske naloge
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 1607; Prenosov: 503
.pdf Celotno besedilo (404,46 KB)

8.
Odvzem protipravne premoženjske koristi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Aleksandra Perovnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Celoten svet, tudi Slovenija, se vsakodnevno srečuje s kriminaliteto, ne le s klasično oz. ulično kriminaliteto, temveč tudi z organizirano in gospodarsko kriminaliteto, ki povzročata bistveno večjo škodo, prav tako ju je težje odkriti, saj sta bolje organizirani in prikriti kot klasična kriminaliteta. Osebe s kaznivimi dejanji pridobivajo protipravno premoženjsko korist in si s tovrstnim premoženjem večajo svojo moč in položaj v družbi. Sredstva, ki jih pridobijo z izvrševanjem kaznivih dejanj vlagajo v druga kazniva dejanja in tako širijo svoj krog delovanja. V diplomski nalogi želimo predstaviti institut odvzema protipravne premoženjske koristi in varstvo oškodovanca v primeru, da mu je s kaznivim dejanjem povzročena škoda, saj lahko v kazenskem postopku vloži premoženjskopravni zahtevek. Najprej bomo splošno opredelili odvzem protipravne premoženjske koristi, nato način odvzema in opredelitev oseb, proti katerim je mogoče izvesti odvzem. To so storilci kaznivih dejanj ali drugi neposredni prejemniki te protipravne koristi, druge fizične ter pravne osebe. Zakonodaja Republike Slovenije; Kazenski zakonik 1 in Zakon o kazenskem postopku nam omogočata tematiko odvzema protipravne premoženjske koristi obravnavati z materialnega in procesnopravnega vidika. V postopkovni vidik je vključeno tudi začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženja in možne oblike odvzema te protipravno pridobljene koristi. Z analizo statističnih podatkov policije o pobudi za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi in tožilstva o odrejenih stvarnih omejevalnih ukrepih želimo predstaviti uspešnost organov odkrivanja in pregona pri odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Za konec se bomo osredotočili še na hrambo premoženja, ki je bilo začasno zavarovano za odvzem protipravne premoženjske koristi, kar nam podrobneje opredeljujeta Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami ter Uredba o načinu ravnanja z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami.
Ključne besede: kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, premoženjska korist, protipravna premoženjska korist, odvzem, zaplemba, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2013; Ogledov: 1754; Prenosov: 547
.pdf Celotno besedilo (301,04 KB)

9.
Obrnjeno dokazno breme in organiziran kriminal : magistrsko delo
Teja Videc, 2013, magistrsko delo

Opis: Demokracije, temeljne človekove pravice in svoboščine, socialna blaginja in vladavina prava so prve, ki jim gospodarski kriminal predstavlja grožnjo, hkrati je oviran ekonomski razvoj družbe, moralna načela in pa državne institucije. Konsolidacija demokracije in prehod iz socialističnega v lastninski sistem, pravna, politična in gospodarska preobrazba pri nas je imela za posledico porast gospodarske kriminalitete. Slednja pa, kot posebnost organiziranega kriminala, zahteva ustrezno politiko obravnave in zajezitve. Odvzem premoženjske koristi, kot tradicionalno orožje kazenskega prava, z odvzemom, zamrznitvijo ali zasegom premoženja, ki izvira iz storitve kaznivega dejanja, dandanes ne zadostuje več. Kljub njegovi splošni razširjenosti se je pokazala potreba po institutu, ki bi tudi v postopkih civilnega prava omogočal uspešen boj zoper protipravno pridobljeno korist. Kot uspešen se je v »boju« zoper gospodarski kriminal izkazal institut obrnjenega dokaznega bremena. Najuspešnejša država, ki velja za primer dobrih praks, je Republika Irska. Od leta 1996 na podlagi zakona uspešno uporablja tovrstni institut in je hkrati uspešna v primerih večjih vrednosti ter posledično težjih kršitev. Novost v našem pravu je nedvomno Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki v svojih določbah vpeljuje institut obrnjenega dokaznega bremena. Obdolžencu je omogočeno, da se razbremeni obveznosti na način, da dokaže, da ima njegovo pridobljeno premoženje zakonito podlago.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, premoženjska korist, odvzem premoženjske koristi, obrnjeno dokazno breme, primeri, magistrska dela
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 945; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici