| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NEGATIVNI POGODBENI INTERES V SODNI PRAKSI
Iris Hajd, 2014, diplomsko delo

Opis: Negativni (Reliance interest) in pozitivni pogodbeni interes (Expectation Interest), kot dve različni obliki škode iz poslovne obveznosti, slovenski pravni red neposredno ne ureja. Sam institut smo prevzeli po nemškem BGB-ju (Das Bürgerliche Gesetzbuch). Kljub temu srečamo njuno omembo v zvezi z določenimi instituti iz Obligacijskega zakonika, kakor tudi ob pregledu in analizi sodne prakse. Negativni interes ali interes zaupanja se nanaša na škodo, do katere je prišlo, ker se je stranka zanašala na veljavnost pravnega posla ali pravilnost izjave poslovne volje. Stranka je torej imela upravičeno zaupanje v veljavnost pogodbe. Potrebno ji je torej zagotoviti tak premoženjski položaj, kot da pogodbe ni nikdar sklenila. Na drugi strani pa pozitivni interes (tudi izpolnitveni interes) povezujemo s sicer veljavno pogodbo, pri čemer stranki nastane škoda, ker pogodba ni bila pravilno izpolnjena. V pogodbenem pravu namreč velja načelo, če ima stranka izgubo zaradi tega, ker veljavna pogodba ni izpolnjena, gre za pozitivni pogodbeni interes. Če pa je izguba v tem, da pogodba ni veljavna, gre za negativni pogodbeni interes, interes zaupanja. Potrebno je izpostaviti, da negativni pogodbeni interes, kot oblika pravno priznane premoženjske škode (glej 168. člen OZ) vključuje tako navadno škodo kot izgubljen dobiček. Pri tem prva oblika škode predstavlja stroške, ki jih je imela oškodovana stranka s sklenitvijo neveljavne pogodbe, izgubljeni dobiček pa škodo, ker ni sklenila druge zanjo, ugodnejše pogodbe in s tem pridobila morebiten dobiček. Čeprav je predvsem slednjega težko dokazati, saj gre za subjektivno sestavino škode, ki jo je potrebno presojati posamično in celovito. V tem diplomskem delu se podrobneje razdelata omenjena pogodbena interesa, pri čemer se pozornost posveča predvsem analizi sodne prakse negativnega pogodbenega interesa.
Ključne besede: Poslovna odškodninska odgovornost, škoda, pravno priznana premoženjska škoda, navadna škoda, izgubljeni dobiček, negativni pogodbeni interes, pozitivni pogodbeni interes, Obligacijski Zakonik (OZ)
Objavljeno: 24.11.2014; Ogledov: 1345; Prenosov: 476
.pdf Celotno besedilo (873,79 KB)

2.
Poslovna goljufija (228. člen KZ-1) – analiza kaznivega dejanja
Luka Tomazin, 2016, magistrsko delo

Opis: V središče magistrskega dela je postavljena poslovna goljufija, ki predstavlja v slovenski sodni praksi najpogosteje obravnavano gospodarsko kaznivo dejanje in tako zaseda enega izmed osrednjih mest med kaznivimi dejanji zoper gospodarstvo. Čeprav bi bilo utemeljeno pričakovati, da je kaznivo dejanje razdelano do te mere, da ni več odprtih teoretičnih oziroma praktičnih vprašanj, pa velja ravno nasprotno, inkriminacija se kaže kot precej sporna. V kritično presojo je podana sledeča hipoteza: pri poslovni goljufiji gre za odvečno kaznivo dejanje, saj ni videti zadržkov za subsumpcijo goljufivih ravnanj poslovnega področja pod zakonske znake »klasične« goljufije, za nameček pa zaradi svoje ponesrečenosti povzroča nemalo težav tako v teoriji kot tudi v praksi. Začenši z genezo poslovne goljufije, ki ji sledi oris značilnosti gospodarskega kaznivega dejanja, se preide do osrednjega dela, ki ga predstavlja sistematična analiza kaznivega dejanja. Slednja se začne s predstavitvijo praktične problematike (zlo)rabe poslovne goljufije, ki ji sledi obravnava objekta kazenskopravnega varstva in prikaz možnih storilcev. Jedro analize pa – skladno z dogmatiko splošnega pojma kaznivega dejanja – predstavljajo ravnanje, ki izpolnjuje zakonske znake, protipravnost in krivda. Obravnava ravnanja, ki izpolnjuje zakonske znake, zajema preslepitev ter posledično premoženjsko škodo oziroma korist. Obravnava protipravnosti se dotakne zgolj dotičnega pojma. Obravnava krivde pa zajema naklep ter razmejitev naklepa in malomarnosti. Tekom analize se – iz razloga podane hipoteze – poslovno goljufijo ves čas primerja s slovensko in nemško »klasično« goljufijo. Ureditve naše in nemške »klasične« goljufije je domala identična, pri tem pa nemška kazenskopravna dogmatika ni zaznala potrebe po specialnem kaznivem dejanju poslovne goljufije. Izhajajoč iz tega predstavljajo dognanja nemškega kazenskopravne prostora, na katerega je slovenski tradicionalno močno naslonjen, veliko oporo zagovarjani odvečnosti poslovne goljufije.
Ključne besede: goljufija, poslovna goljufija, »klasična« goljufija, preslepitev, zmota, premoženjska škoda, premoženjska korist, gospodarsko kaznivo dejanje, kaznivo dejanje zoper gospodarstvo
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 2992; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (932,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici