1. Teorija pričakovane koristnosti v zavarovalništvuMaja Šket, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana teorija koristnosti, ki se uporablja za predstavitev preferenc posameznika. Če posameznik preferira izbiro a pred izbiro b, potem funkcija koristnosti pripiše izbiri a večje število kot izbiri b.
Prvi del magistrske naloge je teoretičen, kjer je najprej razložena teorija koristnosti pri gotovih izbirah. Nato sledi teorija koristnosti v tveganih pogojih, ki sta jo razvila John Von Neumann in Oskar Morgenstern in je osnova za praktični del. Pri praktičnem delu je opisan odnos posameznika do tveganja in uporaba pričakovane koristnosti pri zavarovanjih za izračun premij.
Ključne besede: teorija pričakovane koristnosti, funkcija koristnosti, tveganje, zavarovanje, premija.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2018; Ogledov: 1354; Prenosov: 109
 Celotno besedilo (553,41 KB) |
2. DILEME VREDNOTENJA ZASEBNEGA PODJETJA Z UPORABO METODE DISKONTIRANEGA DENARNEGA TOKAGoran Nagelj, 2016, magistrsko delo Opis: Vrednotenje je postopek ocenjevanja vrednosti podjetja in njegovih sredstev. Z metodo diskontiranih denarnih tokov vrednost sredstev ocenimo kot sedanjo vrednost prostih denarnih tokov, diskontiranih s tehtanim povprečnim stroškom kapitala, kjer je denarni tok na razpolago vsem investitorjem, običajno lastnikom kapitala in dolga. Za oceno stroškov kapitala uporabimo model CAPM, kjer kot glavni parametri nastopajo netvegana stopnja donosa, faktor beta kot mera sistematičnega tveganja in tržna premija za tveganje. Model CAPM je bil razvit na podlagi predpostavk o popolnem kapitalskem trgu, kjer obstajajo popolne informacije.
Potreba po določanju ocene vrednosti se običajno pojavi v primeru prodaje podjetja, njegovega prevzema ali v primeru prve izdaje delnic. Za zasebna podjetja ne moremo opazovati vrednosti cene delnice na trgu kapitala in na podlagi tega sklepati o vrednosti podjetja, zato smo pri vrednotenju omejeni in prilagodimo pristop ter metode. Za zasebno podjetje je značilna omejena razpoložljivost javno dostopnih informacij, nižja stopnja računovodskega nadzora in večja možnost prepletanja poslovanja z zasebnimi stroški lastnikov. Skupno oceno vrednosti nato prilagodimo s pribitki in odbitki glede na značilnosti podjetja in namen ocenjevanja vrednosti.
V primeru, ko zasebno podjetje vrednotimo z metodo diskontiranih denarnih tokov, se soočamo s pomanjkljivimi zgodovinskimi podatki, težko poiščemo primerljiva javna podjetja in se težko opremo na ocene drugih ocenjevalcev vrednosti, saj običajno ne obstajajo. V magistrskem delu smo prikazali različne metode izračuna parametrov modela CAPM s poudarkom na beti. Za zasebno podjetje smo izračunali zgodovinske, fundamentalne in primerljive bete in z izračunom vrednosti podjetja ter analizo občutljivosti pokazali vpliv spremembe bete in ostalih parametrov modela CAPM na izračunano vrednost podjetja. Povzeli smo tudi značilnosti netvegane stopnje donosa in primerjali korelacijo nemških in ameriških 10-letnih državnih obveznic, da bi preverili pravilnost uporabe razpoložljivih podatkov z ameriškega trga za vrednotenje slovenskih podjetij. Ugotovili smo srednje visoko povezanost, zato smo podatke uporabili, vendar ocenjujemo, da bi bile smiselne dodatne empirične raziskave ter zbiranje transakcij z zasebnimi podjetji na evropskem trgu.
Pri skupni oceni vrednosti podjetja smo izračunali tudi končno vrednost podjetja. Za izračun končne vrednosti podjetja je potrebno glede pričakovanih gibanj stopenj rasti do dosežene stabilne stopnje rasti prilagoditi tudi model izračuna. Pri izračunu končne vrednosti moramo biti pozorni tudi na pravilno upoštevanje višine tehtanega povprečnega stroška kapitala, na katerega vpliva ciljno razmerje finančnega vzvoda.
Ključne besede: Vrednotenje, zasebno podjetje, diskontiran denarni tok, beta, tržna premija za tveganje, končna vrednost
Objavljeno v DKUM: 14.09.2016; Ogledov: 2686; Prenosov: 218
Celotno besedilo (2,34 MB) |
3. Diskontna mera pri uporabi metod, ki temeljijo na diskontiranem denarnem toku, za potrebe analize nepremičninskih naložb in vrednotenja nepremičninIgor Pšunder, Andreja Cirman, 2011, pregledni znanstveni članek Opis: Uporaba metod analize nepremičninskih in drugih naložb, ki temeljijo na diskontiranju denarnega toka, se je uveljavila šele v zadnjih nekaj desetletjih. Kljub relativno veliki razširjenosti metod, ki temeljijo na diskontiranju denarnega toka, projektni vodje po lastnem mnenju ne poznajo dovolj posebnosti metod, celo takšnih ne, ki bi lahko privedle do napačnih odločitev (npr. navzkrižne indikacije metode neto sedanje vrednosti in notranje donosnosti). Ena ključnih pomanjkljivosti uporabe metod analize naložb, ki temeljijo na diskontiranju denarnega toka, pa je ne dovolj natančnodoločena diskontna mera oziroma mera kapitalizacije. Metode, ki temeljijo na diskontiranju denarnega toka, niso namenjene zgolj analizi ekonomske upravičenosti projektov, temveč je na diskontiranem denarnem toku zasnovano tudi vrednotenje posebnih nepremičnin v sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin v Sloveniji. V tem članku je obravnavan pomen diskontne mere za analizo in vrednotenje nepremičninskih projektov. V teoretičnem delu so predstavljene zasnova metod, ki temeljijo na diskontiranemdenarnem toku, sestava diskontne mere in mere kapitalizacije ter simulacija vpliva diskontne mere oziroma mere kapitalizacije na rezultate evalvacije in vrednotenja. Empirični del sloni na anketi med pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti nepremičnin pri nas. Anketa je bila izvedena v februarjuin marcu 2011 med pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti nepremičnin, v njej je sodelovalo 32,9 % vseh pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičninv Sloveniji. Odgovori so statistično obdelani, iz rezultatov pa so pridobljeni podatki za diskontno mero za različne vrste nepremičnin ter izračunane premije za tveganja ter premije za ohranitev kapitala pri različnihvrstah nepremičnin.
Ključne besede: diskontna mera, mera kapitalizacije, premija za tveganje, premija za ohranitev kapitala, neto sedanja vrednost, analiza nepremičninskih naložb
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2305; Prenosov: 302
 Povezava na celotno besedilo |
4. Diskontna mera pri uporabi metod, ki temeljijo na diskontiranem denarnem toku za potrebe analize nepremičninskih investicij in vrednotenja nepremičninIgor Pšunder, Andreja Cirman, 2011, pregledni znanstveni članek Opis: Uporaba metod analize nepremičninskih in drugih naložb, ki temeljijo na diskontiranju denarnega toka, se je uveljavila šele v zadnjih nekaj desetletjih. Kljub relativno veliki razširjenosti metod, ki temeljijo na diskontiranju denarnega toka, projektni vodje po lastnem mnenju ne poznajo dovolj posebnosti metod, celo takšnih ne, ki bi lahko privedle do napačnih odločitev (npr. navzkrižne indikacije metode neto sedanje vrednosti in notranje donosnosti). Ena ključnih pomanjkljivosti uporabe metod analize naložb, ki temeljijo na diskontiranju denarnega toka, pa je ne dovolj natančnodoločena diskontna mera oziroma mera kapitalizacije. Metode, ki temeljijo na diskontiranju denarnega toka, niso namenjene zgolj analizi ekonomske upravičenosti projektov, temveč je na diskontiranem denarnem toku zasnovano tudi vrednotenje posebnih nepremičnin v sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin v Sloveniji. V tem članku je obravnavan pomen diskontne mere za analizo in vrednotenje nepremičninskih projektov. V teoretičnem delu so predstavljene zasnova metod, ki temeljijo na diskontiranemdenarnem toku, sestava diskontne mere in mere kapitalizacije ter simulacija vpliva diskontne mere oziroma mere kapitalizacije na rezultate evalvacije in vrednotenja. Empirični del sloni na anketi med pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti nepremičnin pri nas. Anketa je bila izvedena v februarjuin marcu 2011 med pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti nepremičnin, v njej je sodelovalo 32,9 % vseh pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičninv Sloveniji. Odgovori so statistično obdelani, iz rezultatov pa so pridobljeni podatki za diskontno mero za različne vrste nepremičnin ter izračunane premije za tveganja ter premije za ohranitev kapitala pri različnihvrstah nepremičnin.
Ključne besede: diskontna mera, mera kapitalizacije, premija za tveganje, premija za ohranitev kapitala, neto sedanja vrednost, analiza nepremičninskih naložb, discount rate, capitalisation rate, risk premium, capital recovery premium, net present value, real estate investment analysis, special real estate appraisal
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2723; Prenosov: 133
Povezava na celotno besedilo |
5. Matematični model za izračun tehnične premijeDoroteja Leskovar, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen matematični model za izračun tehnične premije.
V uvodnem poglavju so vpeljane osnove verjetnostnega računa.
V drugem poglavju sta opisani dve slučajni spremenljivki, pomembni za gradnjo verjetnostnega modela, in sicer število škod in višina škod. S pomočjo primerov so vpeljane
enačbe za izračun osnovnih karakteristik teh dveh slučajnih spremenljivk. Le-te so potrebne za strukturo porazdelitvene funkcije.
V naslednjem poglavju je definirana struktura premije in izračun neto premije. Da zavarovalnica lahko določi višino premije, mora poznati tveganje, ki ga prevzema. Komponente za določanje tveganja so zavarovalna vsota, škodni indeks, verjetnostna porazdelitev celotnega izplačila in varnostni dodatek.
V zadnjem poglavju sta definirani dejanska škoda in višina zahtevka. Določene so osnovne postavke neto premije, ki povečana za varnostni dodatek tvori tehnično premijo. Vpeljano je premijsko načelo, ki se lahko uporabi za izračun ustrezne višine varnostnega dodatka. Opisana so različna premijska načela in sicer načelo pričakovane vrednosti, načelo variance, načelo standardnega odklona in načelo kvantilov, s katerimi definiramo izračun tehnične
premije.
Ključne besede: neto premija, tveganje, tehnična premija, osnove verjetnosti, višina škode, število škod.
Objavljeno v DKUM: 12.07.2013; Ogledov: 2455; Prenosov: 221
Celotno besedilo (1,34 MB) |
