| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vgradnja opreme v novo 6 kV razdelilno postajo v jami Pesje : diplomsko delo
Žan Rebernik, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se nanaša na premestitev obstoječe razdelilne postaje na novo lokacijo v jami Pesje Premogovnika Velenje d. o. o. V sami diplomski nalogi je predstavljen sistem napajanja jame ter možne okvare v jamskem omrežju. Prav tako je predstavljena razdelilna postaja in posamezni sestavni elementi stikalne celice. Podrobneje je opisana trenutna in nova razdelilna postaja, za katero so izvedeni tudi izračuni za dimenzioniranje in preverjanje ustreznosti opreme ter nastavitev zaščit na novo lokacijo.
Ključne besede: premestitev razdelilne postaje, izbira opreme, Premogovnik Velenje, jama Pesje
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 447; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

2.
SIMULACIJSKI SCENARIJI PRIPRAVE BOLNIKA NA TRANSPORT V TERCIARNO USTANOVO
Ajda Stropnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Transport v terciarno ustanovo pomeni premestitev kritično bolnega otroka. Transport je pomembna zadeva, ker bolnišnica na sekundarni ravni nima enote za intenzivno terapijo, kar je za tako kritičnega bolnega otroka nujna zadeva. V transportni ekipi sodelujejo zdravnik in dva reševalca. Namen raziskave je bil raziskati podrobnosti s tega področja; katera oprema se uporablja pri transportu in katera zdravila se najpogosteje uporabljajo.
Ključne besede: premestitev, otrok, teoretični postopek, intubacija otroka, zdravila
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1124; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

3.
POLOŽAJ JAVNEGA USLUŽBENCA ZAPOSLENEGA ZA DOLOČEN ČAS
Tjaša Bečela Hölbl, 2016, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih so hiter tehnološki razvoj, spremenjeni načini organizacije dela, globalizacija in večja konkurenčnost, bistveno vplivali tudi na razmerja v zvezi z delom. Pogosteje so se začele uporabljati prožnejše oblike delovnih razmerij – predvsem pogodba o zaposlitvi za določen čas. Nestandardne oblike zaposlitve so se zelo razmahnile tudi v javnem sektorju, zato je pregled položaja javnega uslužbenca, zaposlenega za določen čas in ugotavljanje, ali je različna obravnava upravičena, aktualna tematika. Delavcem in javnim uslužbencem v fleksibilnih oblikah zaposlitve je namreč potrebno zagotoviti enake oziroma primerljive pravice, kot delavcem in javnim uslužbencem, zaposlenim za nedoločen čas. V magistrski nalogi obravanavam položaj javnega uslužbenca, zaposlenega za določen čas ter analiziram ali je njegov položaj (zlasti njegovo plačilo za delo ter možnosti napredovanja in razvoja kariere) primerljiv s položajem javnega uslužbenca, zaposlenega za nedoločen čas ter kakšna so razlikovanja med njihovimi pravicami in obveznostmi. Glede na ugotovljena razlikovanja glede možnosti napredovanja in razvoja kariere je bila opravljena analiza, tudi s pregledom sodne prakse sodišča Evropske Unije, ali je za različno obravnavanje podan dopusten, upravičen in utemeljen razlog. Opravljena je bila ocena trenutnega sistema ocenjevanja (tudi s metodo komparacije) in napredovanja javnih uslužbencev ter predlagana ustrezna sprememba zakonodaje. V zvezi s položajem javnega uslužbenca je bilo nadalje opozorjeno, da Zakon o javnih uslužbencih trenutno ne dopušča niti začasne premestitve strokovno-tehničnega javnega uslužbenca na uradniško delovno mesto. Zakon določa, da je premestitev mogoča na ustrezno delovno mesto, za katero javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposoben opravljati. Ker strokovno-tehnični javni uslužbenec ni imenovan v uradniški naziv, tako ne izpolnjuje zahtevanega pogoja – imenovanja v naziv in ga tako trenutno po obstoječi zakonski ureditvi ni moč niti začasno premestiti na uradniško delovno mesto. Naziv, ki je pogoj za zasedbo uradniškega delovnega mesta, pa se lahko pridobi le na javnem natečaju ali z napredovanjem v višji naziv, če ima javni uslužbenec že status uradnika. Navedena določba Zakona o javnih uslužbencih je v praksi pogosto kritizirana, saj onemogoča tudi zgolj začasno premestitev uslužbenca, ki pogosto pozna delo, delovni proces ipd., na uradniško delovno mesto, ki je npr. prosto zaradi začasno odsotnega javnega uslužbenca. V okviru magistrske naloge je bila opravljena primerjava med zadostno kvalificiranostjo javnega uslužbenca, zaposlenega za določen čas za opravljanje uradniških nalog, v primerjavi z nezadostno kvalificiranostjo javnega uslužbenca, zaposlenega za nedoločen čas na strokovno-tehničnem delovnem mestu ter predlagana ustrezna sprememba zakonodaje, ki bi omogočala začasne premestitve strokovno tehničnih javnih uslužbencev na uradniška delovna mesta. Navedena možnost začasne premestitve bi namreč delodajalcem olajšala organizacijo delovnega procesa, hitro reagiranje na začasno spremenjene pogoje in racionalnejše delo ter tudi zaposlenim za nedoločen čas na strokovno tehničnih delovnih mestih predstavljala motivacijski dejavnik za njihovo nadaljnje angažirano in uspešno delo. Posebna pozornost je namenjena tudi odgovoru na vprašanje ali lahko nezakonito sklenjena pogodba o zaposlitvi za uradniško delovno mesto transformira v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Stališči teorije, ki daje prednost postopku javnega natečaja in z njim povezane želje zakonodajalca in širše družbene skupnosti po zagotovitvi enakopravne dostopnosti delovnih mest v javnem sektorju, strokovnosti in transparentnosti zaposlovanja in sodne prakse, ki zastopa načelo zakonitosti ter načelo varstva šibkejše strani delovnega oz. uslužbeniškega razmerja, sta si namreč nasprotujoči.
Ključne besede: javni uslužbenec, pogodba o zaposlitvi za določen čas, napredovanje, diskriminacija, načelo enakosti, premestitev javnega uslužbenca, transformacija delovnega razmerja
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 2803; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

4.
REDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA NESPOSOBNOSTI DELAVCU IN JAVNEMU USLUŽBENCU
Karmen Kotnik, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem preučevala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti s strani delodajalca delavcu in javnemu uslužbencu. Preučevala sem tri temeljne razlike pravne ureditve med ZDR-1 in ZJU pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti: subjektivni in objektivni razlog nesposobnosti, odpravnino ter odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove kot jo določa ZDR-1 oziroma premestitev po ZJU, medtem ko pravnega varstva po ZDR-1 oziroma po ZJU, ki se nanaša na navedeno odpoved pogodbe o zaposlitvi nisem proučevala. Primerjala sem slovensko pravno ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z avstrijsko ureditvijo. V času zaključevanja pisanja magistrske naloge je Državni zbor RS sprejel novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1 ), zato sem odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti primerjala tudi s prejšnjo ureditvijo po ZDR.
Ključne besede: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, razlog nesposobnosti, subjektivni razlog, objektivni razlog, pravica do odpravnine, ponudba nove pogodbe o zaposlitvi, premestitev...
Objavljeno v DKUM: 22.12.2014; Ogledov: 3499; Prenosov: 629
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici