| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
PRIMERJAVA METOD MERJENJA SREDNJEGA PREMERA NAVOJA IN ANALIZA VPLIVOV NA MERILNI REZULTAT
Tadeja Primožič Merkač, 2009, doktorska disertacija

Opis: Kalibracija srednjega premera navojnih obročev je v zadnjih letih zelo napredovala zaradi izboljšav na področju opreme za kalibracijo navojnih veličin. Klasični postopki za kalibracijo srednjega premera navojnega obroča, ki se izvaja z metodo dveh kroglic, so znani že iz 19. stoletja in se opravljajo na univerzalnih dolžinskih merilnih strojih ter v zadnjih dveh desetletjih tudi na koordinatnih merilnih strojih. Modernejše metode pa uporabljajo skeniranje profila in matematične obdelave geometrije le-tega. Te metode se opravljajo tako na optičnih kot tudi na mehanskih skenerjih. Predstavljena je primerjava med tremi metodami kalibracije srednjega premera navojnega obroča, in sicer dve klasični metodi (na enoosnem merilnem stroju ULM in na koordinatnem merilnem stroju) ter modernejša metoda na Master Scanerju. S primerjavo metod, podrobno analizo vplivov na merilno negotovost in velikim številom izvedenih meritev smo želeli izboljšati negotovost kalibracije srednjega premera navojnega obroča pri klasičnih kalibracijah, vendar smo ugotovili, da je trenutno določena merilna negotovost preozka in bi bilo treba v obeh laboratorijih, kjer so se meritve izvajale, revidirati merilno negotovost glede na dobljene rezultate. Meritve srednjega premera navojnega obroča, ki so tema te naloge, so bile vključene tudi v mednarodno interkomparacijo LABCOM 2008, katere predmet je bil isti navoj, kot je bil uporabljen pri tej nalogi.
Ključne besede: navojni obroč, kalibracija, srednji premer navoja, merilna negotovost, dimenzijsko merjenje
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 3418; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

4.
Dinamika razvoja plodov jablane na različnih vrstah rodnega lesa
Katja Vrhunec, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih 2008 in 2009 smo v Sadjarskem centru Maribor-Gačnik ugotavljali, kako različne vrste rodnega lesa vplivajo na dinamiko razvoja plodov različnih sort. Za posamezno sorto so bili izbrani plodovi iz terminalnega lesa, rodnega lesa,ki izrašča iz dvoletnega (dvoletni les)in rodnega lesa,ki izrašča iz triletnega lesa (triletni les).Meritve so bile opravljene v enotedenskih razmikih od začetka junija do obiranja.
Ključne besede: Jablana, rodni les, premer plodu
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1851; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

5.
Primerjava metod za merjenje notranjih premerov
Jakob Žiljcov, 2010, diplomsko delo

Opis: V tehniški praksi se za prenos točnih mer na določene merilne inštrumente uporabljajo tako imenovani kalibracijski obroči različnih dimenzij. Te obroče, ki so praviloma zelo točno in fino obdelani je potrebno periodično na določeni globini in v določeni smeri premeriti. V laboratoriju za tehnološke meritve imamo možnost meriti kalibracijske obroče na treh različnih merilnih napravah in sicer na univerzalnem merilniku dolžine ULM 01- 600C, z laserskim interferometrom v kombinaciji s koordinatno merilno napravo (KMN)- ZEISS ter izključno s KMN - ZEISS UMC-850. Namen moje naloge je na osnovi primerjalnih meritev 32 kosov obročev določiti najoptimalnejšo metodo merjenja. Pri tem je potrebno upoštevati raznolikost možnosti merjenja merilnih kalibrov kar je določeno s težo, dimenzijo in tudi obliko (tri kraki kalibri).
Ključne besede: koordinatna merilna tehnika, laserski interferometer, notranji premer, merilna negotovost, umerjanje
Objavljeno: 16.11.2010; Ogledov: 1937; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

6.
Povezavni, vozliščni in mešani okvarni premeri kartezičnih grafovskih produktov in svežnjev
Rija Erveš, 2011, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji raziskujemo povezanost in okvarne premere kartezičnih grafovskih svežnjev in kartezičnih produktov. Vpeljemo mešano povezanost in mešani okvarni premer grafa, ki posplošujeta povezanosti in okvarna premera definirana glede na eno vrsto okvarjenih elementov. Nekatere rezultate na kartezičnih grafovskih svežnjih in produktih glede na eno vrsto okvarjenih elementov posplošimo in v določenih primerih tudi izboljšamo.
Ključne besede: povezanost po vozliščih, povezanost po povezavah, mešana povezanost, okvarni premer, povezavni okvarni premer, mešani okvarni premer, kartezični grafovski sveženj, kartezični grafovski produkt, telekomunikacijska omrežja, okvarna toleranca
Objavljeno: 21.09.2011; Ogledov: 3204; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (640,76 KB)

7.
8.
MORFOLOŠKE IN HISTOLOŠKE SPREMEMBE V RAZVOJU HIPOFARINGEALNIH ŽLEZ MEDONOSNE ČEBELE (Apis mellifera carnica)
Maja Ivana Smodiš Škerl, 2011, doktorska disertacija

Opis: Hipofaringealne žleze proizvajajo in izločajo sestavine matičnega mlečka, ki je pomembna hrana za zalego in matico. Mlade delavke imajo razvite žleze z velikimi acinusi, ki aktivno izločajo sekret. Med seboj smo primerjali delavke iz rednika in delavke iste starosti iz čebelje družine. Ugotovili smo, da so imele krmilke iz rednika v starosti nad 15 dni večji premer žleznih acinusov. Aktivno izločanje sekreta se podaljšuje s starostjo (do 27 dni) pri krmilkah iz rednika, ki ostajajo v družini in intenzivno oskrbujejo ličinke v matičnih lončkih. Opisali smo morfološke in histološke značilnosti žlez pri delavkah v razvojni stopnji bube, pri dolgoživih, zimskih čebelah in pri delavkah krmilkah v starosti 1 do 27 dni. V drugem delu poskusa smo različno stare delavke v kletkah tretirali z imidaklopridom, diazinonom ali kumafosom v časovnem obdobju za 24, 48 ali 72 ur. Po zaključenem tretiranju smo izmerili velikost premera žleznih acinusov in ugotovili značilen vpliv tretiranja na zmanjšano velikost žlez (p < 0,05). Delavke, ki so bile dlje časa (48 in 72 ur) izpostavljene tretiranju, so imele manjše žleze v primerjavi s kontrolno skupino netretiranih delavk. V žleznih acinusih smo lokalizirali stresne proteine (Hsp 70 ali Hsp 90) in določali stopnjo celične smrti. Pri delavkah, ki so bile tretirane s kumafosom ali diazinonom, smo pogosteje lokalizirali Hsp v celičnem jedru in citoplazmi, kot pri delavkah, ki so bile tretirane z imidaklopridom. Ugotovili smo, da se Hsp lokalizirajo različno glede na vrsto pesticida in starost čebel. Pri delavkah, ki so bile tretirane s kumafosom, smo ugotovili povečano stopnjo apoptotske celične smrti, po tretiranju z imidaklopridom je bila v žleznih celicah nakazana tudi nekroza. V drugi starostni skupini (7 do 12 dni) delavk je bila stopnja celične smrti po 48 urah tretiranja z imidaklopridom okoli 50-odstotna in se je po 72 urah pojavila v jedrih vseh celic. Hsp smo določili tudi v žleznih celicah netretiranih delavk in ugotovili, da je celična smrt ostala na stopnji običajne obnove celic (do 10 odstotkov) pri delavkah iz vseh štirih starostnih skupin. Pesticidi, ki smo jih uporabili v poskusu, so pri delavkah medonosne čebele povzročili povečano stopnjo odmiranja celic žleznih acinusov.
Ključne besede: hipofaringealne žleze, premer žleznih acinusov, pesticidi, stresni proteini, celična smrt
Objavljeno: 20.09.2011; Ogledov: 3402; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (12,77 MB)

9.
Široki premeri kartezičnih grafovskih produktov in svežnjev
Vesna Franc, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so v prvem poglavju zapisane osnovne definicije in lastnosti iz teorije grafov. V drugem poglavju sledijo definicije, izreki ter zgledi širokih premerov kartezičnih produktov usmerjenih in neusmerjenih grafov ter grafovskih svežnjev.
Ključne besede: povezanost, premer, kartezični produkt, široki premer, pot, grafovski sveženj
Objavljeno: 15.09.2011; Ogledov: 1710; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (403,34 KB)

10.
Zagotavljanje ustrezne kakovosti meritev pri nadzoru proizvodnega procesa sestavnega dela kompresorja
Tilen Vraničar, 2012, magistrsko delo

Opis: V prvi polovici predstavljenega magistrskega dela sta opisani teorija pogreškov ter merilna negotovost, druga pa najprej vsebuje opis obdelave cilindra na bloku kompresorja in način merjenja obravnavanih dimenzij oziroma oblik, čemur sledijo eksperimentalne meritve s pripadajočimi rezultati. Cilj magistrske naloge je, da z izvedbo eksperimentalnih meritev dokaže sprejemljivost postopka merjenja premera cilindra in merjenja valjnosti cilindra. Po predhodno določenem protokolu so se eksperimentalne meritve premera cilindra izvedle na pnevmatskem merilnem stroju Stotz, meritve valjnosti pa na merilnem stroju Hommel. Statistična obdelava podatkov je pokazala na slabo ponovljivost meritve kalibracijskih obročev naprave Stotz. Po teoriji je bila izračunana tudi skupna merilna negotovost meritve premera cilindra, izračun pa je pokazal, da s trenutnim načinom merjenja ne moremo z veliko verjetnostjo zagotavljati točnosti meritev. Sprejemljivost postopka meritve valjnosti je bila dokazana s primerjalnimi meritvami, in sicer smo valjnost istega cilindra izmerili na dveh različnih koordinatnih merilnih strojih Zeiss ter na obravnavanem merilnem stroju Hommel. Po primerjavi podatkov, dobljenih iz meritev, smo ugotovili, da je postopek meritve valjnosti na stroju Hommel sprejemljiv.
Ključne besede: merilna negotovost, standardni odmik, merilni pogrešek, meritev, premer, valjnost, krožnost, toleranca, pnevmatska merilna naprava
Objavljeno: 29.06.2012; Ogledov: 1338; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (5,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici