1. |
2. |
3. |
4. |
5. Ekološka kriminaliteta v slovenskem gorskem svetu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLovro Pompe, 2023, diplomsko delo Opis: Ekološka kriminaliteta je rastoč problem, ki zahteva vse več obravnave, tako v tujini kot tudi pri nas. V preteklosti človeštvo temu problemu ni posvečalo veliko pozornosti, v današnjem času pa je ukrepanje na tem področju nujno za trajnostni razvoj posameznih regij.
Diplomsko delo obravnava slovenski sistem varovanja narave in prikaže najpogostejše kršitve in statistično gibanje njihovega števila skozi šestletno obdobje, od leta 2016 do 2021. Pri tem se osredotoči na gorenjsko statistično regijo, ki vsebuje največji del slovenskega gorskega sveta, in bolj podrobno na območje Triglavskega narodnega parka (TNP). Z analizo statističnih podatkov o kršitvah je bilo ugotovljeno, da so bila v šestletnem obdobju kazniva dejanja ekološke kriminalitete na območju Gorenjske v upadu, kršitve Zakona o ohranjanju narave na območju Gorenjske pa v porastu. Na območju TNP je bil v šestletnem obdobju ugotovljen porast zabeleženih kršitev. Pri primerjavi gibanja trenda ekološke kriminalitete v gorskem svetu in gibanja trenda ekološke kriminalitete na splošno v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da porast pri prvem ni bil izrazitejši od porasta pri drugem.
Na podlagi ugotovitev je mogoče zaključiti, da so izboljšave možne na področju izvajanja Zakona o ohranjanju narave. Učinkovitejše izvajanje zakona lahko Slovenija doseže s povečanjem intenzivnosti nadzora, kar vključuje povečanje števila nadzornih kadrov in optimizacijo njihovega dela. Iz raziskave je razvidno tudi, da je možno učinkovitejše izvajanje Zakona o TNP, kjer je mogoča rešitev povečanje števila nadzornih kadrov, skladno s povečevanjem obiska narodnega parka. Prav tako je možno v TNP vzpostaviti bolj trajnosten sistem mobilnosti, ki bi omogočal večjemu številu obiskovalcev gibanje po narodnem parku brez osebnih vozil.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, prekrški, ekologija, nadzorstvo, gorski svet, sankcije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.04.2023; Ogledov: 698; Prenosov: 162
 Celotno besedilo (885,59 KB) |
6. Izvedba prekrškovnega postopka na podlagi 1. odstavka 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloGregor Bolko, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Izvedba prekšrkovnega postopka na podlagi 1. odstavka 57. člena Zakona o prekrških, ki je splošni populaciji bolje poznan kot izdaja plačilnega naloga, se ukvarjamo s postopkom, ki temelji na osebni zaznavi prekrška oz. zaznavi s tehničnimi sredstvi. V tem primeru gre za zaznavo, ki je neizpodbitno resnična. Opisuje jo latinski rek »Negabit frustra medio prensus in crimine« oz. v slovenščini »Težko bo zanikal tisti, ki je bil zaloten pri kriminalnem dejanju«. Kljub dejstvu, da je prekršek zaznan s strani pooblaščene uradne osebe oz. s pomočjo tehničnih sredstev, se pri storilcih prekrškov pojavlja dilema, ali je zaznava uradne pooblaščene osebe objektivna ali subjektivna. Pričakovana odgovora na raziskovalni vprašanji, ki smo ju postavili, sta, da je slovenska prekrškovna zakonodaja zastavljena na način, da je postopek objektiven. Ta del smo skozi diplomsko delo potrdili in ugotovili, da je poznavanje področnih predpisov bistveno, da lahko kršitelja sankcioniramo.
Ker pa so pooblaščene uradne osebe ljudje, obstajajo možnosti napak pri zaznavi prekrškov. Za take primere Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) predpisuje pravna sredstva, s katerimi omogoča, da kršitelj napako organa dokazuje in izpodbija izdano odločbo, o kateri na prvi stopnji odloča prekrškovni organ, na drugi stopnji pa sodišče.
III
S preučitvijo zakonodaje, literature, mnenj strokovnjakov in pregledom sodne prakse s tega področja in uporabo različnih metod smo ugotovili, da je odločanje v prekrškovnih zadevah zahtevno in zelo odgovorno.
Prekrškovni organi imajo zahtevno delo, da svoje odločitve natančno predstavijo in argumentirajo ter v področnih zakonih tudi pravilno implementirajo. Pri tem morajo biti zelo pozorni, da je kršitelj kaznovan upoštevajoč načelo zakonitosti, ki nalaga, da je mogoče prekršek sankcionirati le z zakonom in da je sankcijo za prekršek dopusto izreči samo za dejanje, ki je vnaprej določeno kot prekršek in je za tako dejanje določena tudi sankcija.
Ključne besede: Zakon o prekrških, Zakon o splošnem upravnem postopku, Kazenski zakonik, plačilni nalogi, prekrški, zaznavanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 827; Prenosov: 156
Celotno besedilo (750,06 KB) |
7. Prekrški iz področja nasilja v družini, nedostojnega vedenja ter nedovoljenih prehodov državne meje na območju policijskih uprav Murska Sobota, Novo mesto in Koper med leti 2011 in 2021 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDominik Fartelj, 2022, diplomsko delo Opis: V nalogi smo analizirali prekrške nasilja v družini, nedostojnega vedenja ter nedovoljenih prehodov državne meje na območju PU Murska Sobota, Novo mesto in Koper med letoma 2011 in 2021. Preučili smo trend gibanja prekrškov, vpliv števila nedovoljenih prehodov meje na število prekrškov nedostojnega vedenja in nasilja v družini ter ugotavljali vzroke ekstremnega odstopanja. Ugotovili smo, da število nedovoljenih prehodov meje ne vpliva na število prekrškov nedostojnega vedenja in nasilja v družini. Med letoma 2017 in 2018 smo zaznali znaten dvig nedovoljenih prehodov državne meje, predvsem na območju PU Koper in PU Novo mesto, saj migracijske poti preko Republike Slovenije večinoma potekajo preko območij, ki jih pokrivata ti dve PU. Sklepamo, da so vzrok za opisano nestabilne razmere v državah Bližnjega in Srednjega vzhoda, ki jih ljudje zapuščajo zaradi želje po boljšem življenju. Trend upadanja nedovoljenih prehodov je zaznan po letu 2019, kar pripisujemo bolj enotni politiki Evropske unije glede migrantskih vprašanj in povečani prisotnosti Slovenske policije ob državni meji z Republiko Slovenijo in Republiko Italijo. Pri analizi prekrškov nedostojnega vedenja in prekrškov nasilja v družini nismo zaznali ekstremnega odstopanja od povprečja. Število prekrškov nedostojnega vedenja enakomerno pada skozi desetletje, kar pripisujemo večji prisotnosti policistov na javnih krajih, število prekrškov nasilja v družini pa z neizrazitimi odstopanji skozi desetletje ostaja na podobni ravni. Menimo, da bi število nedovoljenih prehodov državne meje v prihodnosti zmanjšali z večjo prisotnostjo policistov Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) pri varovanju zunanjih schengenskih meja. S pogostejšim ozaveščanjem o nedopustnosti nasilja bi pa po našem mnenju sčasoma znižali število prekrškov znotraj družine.
Ključne besede: diplomske naloge, prekrški, policijska uprava, nasilje v družini, nedostojno vedenje, nedovoljen prehod državne meje
Objavljeno v DKUM: 29.07.2022; Ogledov: 899; Prenosov: 263
Celotno besedilo (1,38 MB) |
8. Nadzor in sankcioniranje prekrškov v zvezi z orožjem v Republiki Sloveniji - študije primerov in predlogi za prihodnjo ureditevMartin Muženič, Bojan Tičar, 2020, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Prispevek je namenjen predvsem strokovnemu bralcu, ki ga naslovna tematika zanima. Bralec se lahko seznani, kako deluje slovenski pravni red na področju prekrškovne ureditve orožja v Sloveniji in primerjalno v direktivah Evropske unije (EU). Uporabnost prispevka je v nekaterih predlogih za dopolnitev in izboljšave slovenske zakonodaje o orožju.
Metode:
Članek temelji na deskriptivni in analitični metodi ter jezikovni razlagi relevantnih predpisov Republike Slovenije in predpisov EU. Avtorja od pravnih metod uporabljata jezikovno in teleološko metodo pri opredeljevanju ratia legis predpisov ter primerjalno metodo pri komparaciji slovenske in tuje ureditve. Prikazana je ureditev v Sloveniji, Italiji in Hrvaški skozi prizmo ureditve EU.
Ugotovitve:
Že od nekdaj velja, da je urejanje pravic in obveznosti v zvezi z orožjem izredno občutljivo področje. Razširjeno je namreč stališče, da je orožje že po svoji naravi nevarna stvar, ki lahko pomeni neposredno nevarnost za življenje, zdravje in varnost ljudi ter javnega reda. Prav varovanje teh vrednot pa je osnovni namen Zakona o orožju. Slednji sicer temelji na »Direktivi Sveta z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (91/477/EGS)« (1991) in njenih kasnejših spremembah. Namen direktive je vzpostaviti kar se da poenoteno orožno zakonodajo držav članic EU.
Omejitve/uporabnost raziskave
V prispevku so tako predstavljene kršitve orožne zakonodaje (imamo le en zakon s podzakonskimi predpisi) in oblike formalnega institucionaliziranega nadzora, v smislu obravnave (pristojnih organov) in sankcioniranja kršitev v zvezi z orožjem. S predstavitvijo primerov iz sodne prakse avtorja v prispevku prikažeta dejansko, življenjsko obravnavo prepovedanih ravnanj na področju orožja. Navkljub prej omenjeni direktivi so razlike med državami članicami EU glede pravne ureditve materije orožja še vedno precejšnje. To osvetljuje tudi primerjalnopravni vidik ureditve orožja ter nadzora in sankcioniranja prekrškov v zvezi z orožjem v naših sosednjih državah, tj. v Republiki Italiji in Republiki Hrvaški.
Praktična uporabnost:
Prispevek je praktično uporaben za strokovne bralce kot tudi za študente Fakultete za varnostne vede na podiplomskem in doktorskem študiju. Opredelitve kategorialnega aparata prekrškovnega prava o orožju so korektne in sodobne, zato prispevajo k večanju znanja na tem področju.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek je pregledni znanstveni članek, zato je njegova izvirnost omejena. Avtorja na novo ne postavljata znanstvenih spoznanj, pač pa povzemata in primerjalno opredeljujeta tisto, kar je že urejeno. Izvirna vrednost prispevka je v tem, da avtorja postavljata pojme v berljiv in lahko razumljiv kontekst, ki si jih bo bralec zapomnil.
Ključne besede: nadzor nad orožjem, prekrški, primerjalnopravna ureditev, Slovenija, Italija, Hrvaška
Objavljeno v DKUM: 02.10.2020; Ogledov: 952; Prenosov: 87
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Privilegij zoper samoobtožbo kot ahilova peta sekcijskega merjenja hitrostiAljoša Polajžar, Jan Stajnko, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je poiskati rešitev za učinkovito delovanje sekcijskega merjenja hitrosti, ki bi bilo skladno s privilegijem zoper samoobtožbo, kot je ta razumljen v pravnem redu Republike Slovenije.
Metode:
Prispevek povezuje področja ustavnega in kaznovalnega prava. Za namene raziskave so uporabljene dogmatsko-normativna, jezikovna, formalno-logična in aksiološka metoda, v povezavi z ustaljenimi metodami razlage zakonskega besedila oziroma argumentacije v pravu.
Ugotovitve:
V prispevku je ugotovljeno, da nov predlog za spremembo zakonodaje ne bo odpravil težav sekcijskega merjenja hitrosti. Prilagodljivost pravnega urejanja preprečuje velikodušna zasnova privilegija zoper samoodločbo, kot je ta opredeljen v Ustavi Republike Slovenije. Zaradi tega velja razmisliti o novih tehničnih rešitvah, ki bi omogočale učinkovit nadzor hitrosti in hkrati ne bi omejevale temeljnih pravic.
Omejitve raziskave
Raziskava se omeji na prekrškovnopravne razsežnosti problematike sekcijskega merjenja hitrosti. Predlagane tehnične rešitve je v tem smislu treba ovrednotiti tudi iz zornega kota varovanja osebnih podatkov in gole tehnične izvedljivosti.
Praktična uporabnost:
Večkrat je bilo poudarjeno, da se sekcijsko merjenje hitrosti v Sloveniji ne bi obneslo zaradi neučinkovite zakonodaje. Prispevek se sooči s takšnimi trditvami, jih osmisli in poda smernice, v skladu s katerimi bi v prihodnje sekcijsko merjenje hitrosti vendarle lahko zaživelo.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Izvirnost prispevka se kaže v kritični obravnavi predlogov za izboljšanje zakonodaje na področju sekcijskega merjenja hitrosti. Nadalje se soočimo s sodbama Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah O`Halloran in Francis proti Veliki Britaniji in Weh proti Avstriji ter obrazloženo argumentiramo, zakaj nista neposredno uporabljivi v domačem pravnem redu. Nazadnje je na podlagi ugotovitev podan predlog tehnične rešitve, s katero bi obšli težave neučinkovitosti sekcijskega merjenja zaradi dometa privilegija zoper samoobtožbo.
Ključne besede: privilegij zoper samoobtožbo, merjenje hitrosti, promet, varnost, prekrški, pravo
Objavljeno v DKUM: 02.10.2020; Ogledov: 1372; Prenosov: 65
Povezava na datoteko |
10. De lege lata analiza sankcioniranja prekrškov v mestnih občinah v Sloveniji v letih od 2015 do 2017Bojan Tičar, Sara Kandolf, Miha Dvojmoč, 2020, strokovni članek Opis: Namen prispevka:
Z namenom prikaza dejanskega stanja obravnavanja in sankcioniranja prekrškov na lokalni ravni so avtorji analizirali letna poročila o delu mestnega oziroma medobčinskega redarstva v mestnih občinah v Sloveniji. Pri tem so se avtorji predvsem v teoretičnem delu članka osredotočili na dve glavni področji predpisovanja prekrškovnih sankcij, ki sta varnost cestnega prometa ter varstvo javnega reda in miru.
Metode:
Avtorji so v prispevku uporabili metode kvalitativne analize poročil, ki so značilne za analizo v pravnih znanostih, in sicer tako gramatikalne razlage veljavne ureditve (de lege lata analiza) kakor tudi teleološke razlage obsega pooblastil prekrškovnih organov v občinah (ratio legis analiza). Pridobljene podatke so vsebinsko in statistično analizirali.
Ugotovitve:
Število prekrškov, ki jih je ugotovila večina mestnih oziroma medobčinskih redarstev v mestnih občinah v Sloveniji, na letni ravni upada. Ne glede na padec števila ugotovljenih prekrškov pa število plačilnih nalogov, ki jih je izdala večina mestnih oziroma medobčinskih redarstev v mestnih občinah v Sloveniji, na letni ravni ostaja dokaj veliko oziroma se v nekaterih primerih na letni ravni celo povečuje.
Omejitve/uporabnost raziskave
Če bi se uporabljal enoten format letnih poročil o delu mestnih oziroma medobčinskih redarstev za vse občine, bi bilo v prihodnje dobro opraviti podrobnejšo raziskavo o njihovem delu in podatke primerjati z delom policije kot glavnim prekrškovnim organom v državi.
Praktična uporabnost:
Članek temelji na zavedanju o pomenu redarstva kot prekrškovnega organa in širši javnosti v strnjeni obliki prikazuje področje njihovega dela.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Iz članka je razviden pregled dela medobčinskih oziroma mestnih redarstev mestnih občin v Sloveniji v obdobju treh let. Članek je namenjen širši strokovni javnosti, saj prikazuje redarstvo kot pomemben prekrškovni organ, ki v državi na podlagi pooblastil skrbi za zagotavljanje varnosti predvsem na področju cestnega prometa in zagotavljanja miru.
Ključne besede: mestno redarstvo, prekrški, sankcioniranje prekrškov, mestne občine, pooblastila
Objavljeno v DKUM: 02.10.2020; Ogledov: 973; Prenosov: 43
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
