| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zalezovanje kot novo kaznivo dejanje : magistrsko delo
Petra Žuran, 2021, magistrsko delo

Opis: Izraz zalezovanje ali "stalking" označuje nezaželene vdore in vmešavanje v življenje žrtve, s strani zalezovalca. Za zalezovanje je značilno, da so vdori v zasebno sfero življenja žrtve ponavljajoči, dlje časa trajajoči in da sočasno pri žrtvi vzbujajo strah in zaskrbljenost. Gre za vzorec vedenja, ki vključuje vsiljivo, trajno in ponavljajoče se vzpostavljanje kontaktov z žrtvijo, vključno z nadlegovanjem, ki je lahko osebno, po telefonu, preko pošiljanja sms sporočil, pisem, pošiljanja daril, dragih predmetov, čakanja pred stanovanjem, hišo, službo, poškodovanja predmetov in še bi lahko naštevali. S takšnim vedenjem, lahko storilec žrtvi grozi ali direktno ali indirektno. Žrtev pa zaradi tega doživlja strah, nemoč, krivdo, ogroženost ali celo depresivnost. Ravno zaradi občutljive narave problematike, katera ni prisotna samo v trenutnih družinskih razmerjih, temveč tudi širše, je bila potreba po integraciji zalezovanja kot kaznivega dejanja v KZ-1, nujna.
Ključne besede: KZ-1, nadlegovanje, kaznivo dejanje, prekršek, sankcioniranje
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 2289; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (707,80 KB)

2.
Prekrškovne sankcije na področju revidiranja
Tinkara Iza Krabonja, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar nosi naslov Prekrškovne sankcije na področju revidiranja. Zajema pojme prekršek, sankcija ter revidiranje. Vsak pojem je opisan posebej. Prvi cilj diplomskega seminarja je bil spoznati vrste in višino sankcij na področju revidiranja. Podatki so bili zbrani iz Zakona o revidiranju. Drugi zadani cilj pa je bil spoznati vrste prekrškov na področju revidiranja. Cilj je bil dosežen s pomočjo podatkov Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Tretji cilj je bil raziskati nadzor, kdo ga izvaja, postopke in njegov potek ter kako se nadzira nadzor. Dosežen je bil z raziskavo Agencije in strokovne zbirke dr. Koletnika. Zastavljene so bile tri hipoteze. Prva hipoteza pravi, da se je s sprejetjem ZRev-2A povečalo število kršitev, ki so opredeljene kot prekrški. Druga hipoteza trdi, da se več prekrškov nanaša na revidiranje subjektov javnega interesa kot pri drugih zavezancih. Tretja hipoteza je, da agencija vsako leto izda manj upravnih aktov nadziranim osebam. Za potrditev hipotez je bilo potrebno primerjati letna poročila Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Predstavljeni podatki v diplomskem seminarju, s katerimi so bili doseženi cilji in dokazane hipoteze, so zbrani iz Zakona o revidiranju, Zakona o prekrških, letnih poročil Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, prav tako iz Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, Kazenskega zakonika in drugih virov ter literature.
Ključne besede: Revidiranje, prekršek, sankcija, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.
Objavljeno v DKUM: 22.03.2021; Ogledov: 860; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (510,28 KB)

3.
Cestnoprometno kazensko pravo: cestnoprometni delikti : magistrsko delo
Katarina Jalovec, 2021, magistrsko delo

Opis: Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa oz. cestnoprometni delikti so se razvili kot posledica proizvodnje avtomobilov, s čimer je moral biti usklajen tudi razvoj cestnega prometa. Skladno s tem je bila naloga zakonodajalca, da z ustrezno zakonodajo poskrbi za varnost vseh udeležencev v prometu. Slovensko materialno kazensko pravo uvršča v kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa devet deliktov iz posebnega dela KZ-1, ki se med seboj razlikujejo glede zakonskih znakov, ki morajo biti nujno izpolnjeni, da se določeno izvršitveno ravnanje presoja po določbah točno določenega člena omenjenega zakonika. Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa so inkriminirana od 323. pa do 331. člena KZ-1, z naslednjimi naslovi: Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, Nevarna vožnja v cestnem prometu, Ogrožanje posebnih vrst javnega prometa, Ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, Opustitev nadzorstva v javnem prometu, Zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, Ugrabitev zrakoplova ali plovila, Napad na varnost zračnega prometa ter Uničenje in odstranitev znamenj, namenjenih za varnost zračnega prometa. Z inkriminacijo zgoraj naštetih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa se varujejo raznovrstne dobrine, od splošne varnosti in pretočnosti prometa kot neosebne in nedisponibilne dobrine, do življenja človeka in njegove telesne celovitosti kot osebne dobrine, s težkim vprašanjem disponibilnosti teh dobrin. Pri srečevanju osebnih in neosebnih dobrin nastopijo težki pravni položaji z etičnimi vprašanji, zlasti na področju stekov in odmere kazni, do česar prihaja na področju cestnoprometnih deliktov zlasti pri dilemah, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta odgovornosti za hujšo posledico ali pa se bodo v konkretnem primeru uporabila splošna pravila stekov, ki predpostavljajo avtonomijo kaznivih ravnanj, pri čemer vsako kaznivo ravnanje zase predstavlja kaznivo dejanje. V zvezi s tem je zanimivo tudi razumevanje in razlaganje posameznih zakonskih znakov določenih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa, kot je to npr. huda telesna poškodba pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu KZ-1, kjer si teorija ni enotna, ali gre pri omenjenem zakonskem znaku hude telesne poškodbe le za prepovedano posledico kaznivega dejanja po 323. členu KZ-1 ali pa za objektivni pogoj kaznivosti.
Ključne besede: kaznivo dejanje, prekršek, naklep, malomarnost, prometna nesreča, hujša posledica, objektivni pogoj kaznivosti, silobran, skrajna sila, objektivni pogoj kaznivosti
Objavljeno v DKUM: 25.02.2021; Ogledov: 1423; Prenosov: 376
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

4.
Nacionalne omejitve pri pravilih delovanja oboroženih sil v mednarodnih operacijah in posledice njihovih kršitev
Sabina Zgaga Markelj, Maj Fritz, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Oborožene sile, ki delujejo v katerikoli operaciji v spektru vojaških operacij, morajo delovati v skladu z določenimi pravili in normami. Ker skupna pravila delovanja mednarodnih sil niso vedno ustrezna za vse sodelujoče države, lahko posamezna država, ki sodeluje v mednarodni operaciji, določi nacionalna pravila delovanja v mednarodni operaciji in poda nacionalne omejitve. Jasna opredelitev nacionalnih omejitev predstavlja jasno podlago za morebitno kasnejšo odgovornost kršitev teh omejitev v okviru kazenskega, prekrškovnega, disciplinskega ali pravdnega postopka. Prispevek obravnava pravila delovanja in nacionalne omejitve na splošno in v Sloveniji ter izpostavlja glavne problematike odgovornosti za kršitev nacionalnih omejitev pravil delovanja. Metode: Avtorja uporabljata metodo analize literature s tega področja in pravnih virov, v zvezi s tem pa tudi metodo opisovanja, metodo analize in sinteze, induktivnodeduktivno metodo ter metodo kompilacije. Ugotovitve: Zaradi zagotavljanja pravne varnosti ter večje učinkovitosti postopkov je pomembno, da so nacionalne omejitve vojaške misije vnaprej določene in da se v primeru njihovih kršitev tudi uveljavlja pravno odgovornost v pravnih postopkih. Za to se uporablja splošna slovenska kazenska zakonodaja, pri tem pa se odpirajo tako pravna kakor tudi praktična vprašanja. Za prekrškovno odgovornost pripadnikov slovenske vojaške misije v tujini ni pravne podlage, saj se država gostiteljica svoji jurisdikciji za prekrške običajno odpove, slovenski Zakon o prekrških (2011, 2013) pa vsebuje le teritorialno načelo. Po drugi strani pa slovenska zakonodaja omogoča disciplinsko in odškodninsko odgovornost pripadnikov slovenskih vojaških misij za kršitev nacionalnih omejitev. Izvirnost/pomembnost prispevka: Članek na celosten, kritičen in poglobljen način obravnava tematiko, ki je relevantna za Slovensko vojsko in slovensko pravosodje, saj se Slovenija udeležuje mednarodnih vojaških misij. Izsledki bodo relevantni za pripravo vojaških misij, izobraževanje pripadnikov misij ter morebitne izboljšave pravne podlage.
Ključne besede: vojaške misije, pravila delovanja, kazenska odgovornost, disciplinska odgovornost, odgovornost za prekršek
Objavljeno v DKUM: 21.04.2020; Ogledov: 1067; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (463,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Prekrškovna odgovornost župana : diplomsko delo
Tonja Veček, 2019, diplomsko delo

Opis: Lokalne skupnosti so orodje, ki ga smo si ga ljudje izmislili za lažje zadovoljevanje svojih potreb, saj imajo na različnih območjih različni ljudje tudi različne potrebe. Zato vsaka 4 leta za lastno območje izvolijo svojega predstavnika, ki bo zadovoljeval te potrebe in ravnal v dobro njihove občine. Ta predstavnik je župan, ki predstavlja občino, skrbi za izvajanje njenih finančnih poslov ter njen razvoj. Ima tudi vpliv pri sprejemanju odlokov, lahko pa se zgodi, da naloge z občinske ravni preidejo na državno, in sicer če se država za to odloči in priskrbi potrebna sredstva. Županu je torej dano veliko zaupanje, na žalost pa se to zaupanje dostikrat zlorabi in za preprečevanje takšnih in drugačnih zlorab, smo ljudje ustvarili tudi zakone, ki urejajo med drugim županove pristojnosti, kazniva dejanja, prekrške ter njihove sankcije. Župani morajo odgovarjati za svoja dejanja, v rokah države pa je, da bo to odgovornost uzakonila ter v praksi tudi preverjala, kot se spodobi za pravno državo. Glede na to, da so župani predstavniki in organ občine, morajo v skladu s pomembnostjo svoje funkcije sprejeti tudi odgovornost za svoja dejanja. V primeru, da država ne sankcionira dovolj ali sploh ne sankcionira dejanj, ki so koruptivna, neodgovorna, nepremišljena in naklepno povzročijo škodo občini, se to posledično odraža tudi na višji, torej državni ravni. Dandanes je toliko področij, ki so že urejena ampak veliko je tudi tistih, ki so urejanja še potrebna, še posebej zato, ker Evropska unija množično izdaja uredbe in je težko slediti vsem spremembam in pravzaprav na konkretni ravni vedeti, kaj sploh župan sme in ne sme v okviru zakonov ter uredb. Prekrški so razpršeni po različnih zakonih in uredbah, so tudi nepregledni in precej milostni. Kar pa pomeni odstopanje od načela jasnosti in določnosti predpisov ter slabi zaupanje v državni red.
Ključne besede: župan, prekršek, globa, občina, odgovornost, država, lokalna skupnost, sankcija
Objavljeno v DKUM: 14.11.2019; Ogledov: 1712; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (454,25 KB)

6.
Prekrškovne sankcije na področju računovodstva
Melita Žunko, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu sem se osredotočila na prekršek v račuovodstvu in na sankcije, ki sledijo, če prekršek storimo ali napeljemo koga drugega, da ta prekršek stori. Kot literaturo sem najbolj uporabljala Zakon o prekrških, Zakon o gospodarskih družbah, in Zakon o računovodenju. Iskala sem informacije o odgovornostih za prekrške, kaznih za prekrške in vzrokih, ki privedejo do prekrška. Ob pisanju diplomskega projekta, sem si zastavila dve hipotezi. Ti dve hipotezi sem tekom pisanja diplomskega projekta s pomočjo intervjuja potrdila ali pa zavrgla. Seveda pa sem se ves čas pisanja diplomskega projekta srečevala z ovirami in veliko časa sem porabila, da sem prebrala vse zakone, ki se vežejo na odgovrnosti, prekrške in sankcije. Razočaralo me je dejstvo, da za takšno področje kot je računovodstvo ne obstaja skupek zakonskonskih določil, ki bi na enem mestu podali informacije o dolžnostih, prekrških in kaznih, ki nastanejo na področju računovodstva.
Ključne besede: računovodstvo, prekršek, sakcija, odgovornost, zakonodaja.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2019; Ogledov: 1074; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (434,10 KB)

7.
Kaznovanje za prometni prekršek na podlagi videoposnetka : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Žan Babič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je raziskana večina glavnih problemov in učinkov pri vpeljavi ureditve kaznovanja za prometni prekršek na podlagi videoposnetka. V uvodu je podrobneje opisana ideja kaznovanja za prometni prekršek na podlagi videoposnetka. Zastavljeni so tudi cilji diplomskega dela, predpostavljene so omejitve in predvidene metode raziskovanja. Raziskovanje se začne s predstavitvijo posebne vrste videokamer za uporabo v avtomobilu, imenovanih armaturne kamere. Predstavljene so tudi lastnosti in zmogljivosti armaturnih kamer. Raziskovalno delo se nadaljuje s proučevanjem problemov ureditve kaznovanja za prometni prekršek na podlagi videoposnetkov armaturnih kamer. Proučen in obrazložen je glavni problem zasebnosti. Nato so predstavljeni vsi členi zakonov, ki naj bi urejali uporabo armaturnih kamer in zagotavljali varovanje pravice posameznika do zasebnosti. Zakoni pa uporabe armaturnih kamer oziroma videoposnetkov prav za namen kaznovanja za prekrške ne urejajo neposredno, zato so predstavljeni tudi primeri njihove uporabe doma in po svetu. Pred raziskavo možnosti potrditve veljavnosti videoposnetkov so predstavljeni črna skrinjica in njeni vplivi. Gre za nadgradnjo armaturnih kamer, kar pomeni, da so tudi vplivi najbrž podobni. V poglavju o veljavnosti videoposnetkov kot dokazov je omenjeno področje umetne inteligence in strojnega učenja ter njunih pozitivnih in negativnih učinkov na ureditev kaznovanja prometnih prekrškov na podlagi videoposnetkov. V zadnjem delu raziskovalnega dela so našteti glavni dejavniki, ki vplivajo na število prometnih nesreč. Gre za dejavnike, ki vplivajo na vršenje prometnih prekrškov, poleg tega pa je opisana njihova povezava s prometno kulturo. V zaključku so povzete in zbrane ugotovitve raziskave, podan pa je tudi odgovor na raziskovalno vprašanje.
Ključne besede: diplomske naloge, prometna kultura, prometni prekršek, kaznovanje, prometni nadzor, armaturne kamere
Objavljeno v DKUM: 04.10.2019; Ogledov: 1158; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (776,98 KB)

8.
Sovražni govor kot kaznivo dejanje : diplomsko delo
Jasmina Mitev, 2019, diplomsko delo

Opis: Sovražni govor se je kot pojem najprej pojavil v anglosaškem svetu, danes pa je postal pereč problem sodobne družbe ne samo v ZDA, temveč tudi na evropskih tleh. Univerzalne definicije ni, se pa največkrat glede vprašanja, kaj je sovražni govor, uporablja tista, ki jo je podal Svet Evrope v dodatku k Priporočilu št. R (97) 20 iz leta 1997. Zakonodaja v Republiki Sloveniji tega pojma izrecno ne vsebuje, ga pa inkriminira na osnovi 297. člena KZ-1 kot javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Če je evropska zakonodaja zgled solidne ureditve prepovedi sovražnega govora, tega po kritični presoji veljavnega prava ne moremo trditi za zakonodajo v Republiki Sloveniji. Težava se pojavi že pri samem (ne)poimenovanju termina sovražni govor, kjer ni mogoče zaslediti njegove dosledne omembe ali opredelitve. Novela KZ-1B je prinesla pomembno spremembo, s katero je bila uvedena zahteva, da je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, kar pomeni, da je prag politike pregona za to kaznivo dejanje postavljen visoko, tožilstvo in sodišča v Republiki Sloveniji pa ta domet še širijo z zahtevo po konkretni ogrozitvi ali z uporabo konkretne grožnje, zmerjanja ali žalitev, pri tem pa razlagajo drugi del ureditve kumulativno, namesto alternativno, kot je to storilo Evropsko sodišče za človekove pravice v svojih sodbah, po katerih bi se morala sodišča v Republiki Sloveniji zgledovati. Glede na sedanjo ureditev je praktično nemogoče doseči kazenski pregon kaznivega dejanja sovražnega govora ali njegovo obsodbo, zato bi se moral spremeniti bodisi 297. člen KZ-1 bodisi pravno stališče o pregonu kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti Vrhovnega državnega tožilstva RS po 297. členu KZ-1 bodisi razlaga sodišč, ki ne prepoznajo hibridne narave tega člena, morebiti pa vse od naštetega. Zadostovalo bi samo nekaj jasnih in dobro osnovanih sodnih primerov, ki bi opozorili javnost na meje zakonitega in sprejemljivega. Posledično bi se lažje določila tudi meja med sovražnim govorom in svobodo govora kot pravico, katero je pod določenimi pogoji dopustno omejiti, ter med sovražnim govorom kot prekrškom in kot kaznivim dejanjem.
Ključne besede: Sovražni govor, sovražni govor kot kaznivo dejanje, svoboda govora, sovražni govor kot prekršek, javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2019; Ogledov: 2917; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (394,83 KB)

9.
Samoprijava v davčnem postopku
Maša Žehelj, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se ukvarjam z institutom s področja davčnega prava, in sicer z davčno samoprijavo. Ta institut je bil v našo zakonodajo sprejet z novelo Zakona o davčnem postopku - ZdavP-2B, leta 2005. Urejen je v 55. in 63. členu ZDavP-2, zakon pa sicer samega pojma ne definira. V nalogi skušam ugotoviti, ali bi se oprostitev na prekrškovni ravni morala raztegniti tudi na kazensko pravo, s čimer bi se onemogočilo, da se zavezanec z uporabo instituta davčne samoprijave inkriminira za kaznivo dejanje davčne zatajitve po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Ugotovljeno je bilo, da število davčnih samoprijav z leti, odkar je bil institut sploh sprejet v našo zakonodajo, narašča, s čimer se tudi polni proračun, ki se drugače ne bi.
Ključne besede: Davčno pravo, davčni postopek, davčna samoprijava, privilegij zoper samoobtožbo, davčni prekršek, davčno kaznivo dejanje
Objavljeno v DKUM: 18.01.2018; Ogledov: 2178; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

10.
Davčna amnestija in davčna samoprijava
Robert Vižintin, 2016, magistrsko delo

Opis: Davčne amnestije so tako zgodovinsko kot ozemeljsko razširjene. Zasledimo jih že v antiki. Danes se svet nahaja v finančni, dolžniški in gospodarski krizi in davčne amnestije so ponovno priljubljena tema med politiki. Z davčno amnestijo se lahko namreč v kratkem času povečajo davčni prihodki, ne da bi država uvedla nove davke oziroma povečala obstoječo davčno obremenitev, ter davčna baza, kar predstavlja za politike zelo mamljivo ponudbo. Vendar ima davčna amnestija poleg pozitivnih tudi negativne učinke, predvsem ima negativni vpliv na davčno moralo, kar dolgoročno vodi do nižjih davčnih prihodkov. V prvem delu magistrske naloge sem analiziral davčno amnestijo iz različnih vidikov, in sicer političnega, zakonodajnega in makroekonomskega, nadalje sem analiziral razloge za in proti davčni amnestiji, prvi del pa sklenil z analizo davčne amnestije v praksi. V drugem delu magistrske naloge sem analiziral širši vidik davčne samoprijave. Razlika med davčno amnestijo in davčno samoprijavo je v tem, da mora biti pri davčni amnestiji zakonsko določeno natančno obdobje, v katerem se izvaja, medtem ko se pri davčni samoprijavi to obdobje določi poljubno. Davčna amnestija je tudi ugodnejša od davčne samoprijave. Pri davčni amnestiji davčni zavezanec običajno plača le del utajenih davkov in to po nižji davčni stopnji od običajne, medtem ko mora pri davčni samoprijavi zavezanec v celoti plačati premalo plačane davke ter obresti. Institut davčne samoprijave je v Sloveniji pravni institut, opredeljen v ZDavP-2, ki ob izpolnitvi pogojev, določenih z zakonom, daje davčnim zavezancem upravičenja na področju prekrškovnega prava, na področju davčnega (upravnega) prava pa jih nekoliko sankcionira – s pribitkom na obresti. S tem se želi doseči, da bi davčni zavezanec nepravilnosti davčnemu organu sporočil čim prej. Uspešno izvedena samoprijava pa ne izključuje samodejno odgovornosti za katerega od kaznivih dejanj po KZ-1. Institut davčne samoprijave ne odpravi obstoja davčnega prekrška, temveč ga naredi nekaznivega, kar pa ne velja za kaznivo dejanje. Povedano drugače, »prostovoljnost« pri davčni samoprijavi je močno podprta z obljubo davčnemu zavezancu, da ne bo kaznovan, vendar pa se takšna zakonodajalčeva obljuba nanaša le na davčni prekršek, ne pa tudi na kaznivo dejanje. Zakonodajalec lahko torej s »povabilom« k davčni samoprijavi (četudi lahko povsem nehote) davčnega zavezanca zapelje, da sam sebe prijavi, da je storil (veliko hujše) kaznivo dejanje. Neprostovoljna samoovadba za kaznivo dejanje pa pomeni kršitev privilegija zoper samoobtožbo. V magistrski nalogi sem argumentiral tezo, da bi bilo potrebno učinke davčne samoprijave razpotegniti tudi na kazniva dejanja. Tako pravna ureditev instituta davčne samoprijave v Sloveniji ne bi več povzročala neenakopravne obravnave zavezancev za davek. S tem bi zakonodajalec tudi preprečil, da bi vabilo k priznanju davčnega prekrška pravzaprav lahko pomenilo samoovadbo za kaznivo dejanje. Neprostovoljna samoovadba za kaznivo dejanje pa bi pomenila kršitev privilegija zoper samoobtožbo. V zvezi s tem sem v magistrski nalogi analiziral privilegij zoper samoobtožbo, primerjal davčne prekrške in davčna kazniva dejanja, analiziral kaznivo dejanje davčne zatajitve po 249. členu KZ-1, primerjal davčni in kazenski postopek, analiziral dopustnost dokazov iz nekazenskih postopkov ter analiziral institut davčne samoprijave v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: davčna amnestija, privilegij zoper samoobtožbo, davčni prekršek, davčno kaznivo dejanje, davčna zatajitev, davčni postopek, kazenski postopek, vzporedni postopek, davčna samoprijava.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 3179; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici