1. Pojavnost in pravna ureditev policijske brutalnosti : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTeja Lobnikar, 2020, diplomsko delo Opis: Policisti in policijska dejavnost je pomemben del vsakdana slehernega prebivalca, a imajo ti do nje in policijskih pooblastil pogosto ambivalenten odnos. Pri svojem delu policisti uporabljajo policijska pooblastila, s katerimi posegajo v človekove pravice in svoboščine, to pa zato, da jih lahko varujejo in po potrebi tudi zagotavljajo. Policijska pooblastila, tudi tista, ki vključujejo prisilo, so zakonita, dokler so uporabljena skladno z zakonskimi določili. Se pa zgodi, da policisti prekoračijo stroge omejitve uporabe prisile, s tem pa nastanejo kršitve, ki lahko v skrajnih primerih prerastejo v policijsko brutalnost. Policijska brutalnost je problem sodobne družbe, saj se v različnih oblikah pojavlja vsepovsod po svetu. V Sloveniji področje delovanja policije ureja več zakonov, a je za izvajanje nalog najpomembnejši Zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki poleg nalog in pooblastil opredeljuje tudi področje prekoračitve pooblastil ter uporabo prisilnih sredstev. Temelj policijskega dela morajo predstavljati človekove pravice, zato smo v diplomski nalogi le-te podrobno opisali in analizirali njihovo razmerje do izvrševanja policijskih nalog in pooblastil. Opredelili smo tudi pojme prekoračitve pooblastil, s posebnim poudarkom na opisu policijske brutalnosti. Skozi diplomsko delo smo razložili pojem policijske brutalnosti, njene značilnosti in vzroke ter kako je pravno urejena v Sloveniji in v tujini. Pojav policijske brutalnosti smo analizirali skozi štiri analize primerov iz Evropskega sodišča za človekove pravice. Ugotovili smo, da pravilen nadzor nad delom policistov predstavlja ključen dejavnik pri preprečitvi policijske brutalnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, policijska brutalnost, prekoračitev policijskih pooblastil, človekove pravice in temeljne svoboščine, kršitev, nadzor
Objavljeno v DKUM: 18.08.2020; Ogledov: 1046; Prenosov: 151
 Celotno besedilo (575,15 KB) |
2. Odklonskost v policiji: policijsko nasilje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostTjaša Demšar, 2019, diplomsko delo Opis: V preteklosti in danes je policija veljala in velja za avtoritativno vejo oblasti, ki jo širša javnost v veliki meri spoštuje. Policijska pooblastila predstavljajo velik poseg v človekovo svobodo. Prav zaradi takšne odgovornosti, ki jo imajo policisti, nemalokrat prihaja do različnih kršitev pravil, zakonov ali človekovih pravic ter svoboščin. Pri svojem opravljanju policijskih dolžnosti pogosto prekoračijo pooblastila in uporabo prisilnih sredstev izrabijo v svojo korist. Primeri, kot so ustrahovanje, izživljanje nad pridržano osebo zaradi njihovega nadrejenega položaja, prekomerna sila, neprimerna obravnava med policijskimi postopki, opustitev dejanja, so kazniva dejanja, ki zahtevajo nadaljnjo obravnavo na Ministrstvu za notranje zadeve. Nato se s pritožbami ukvarja Sektor za pritožbe zoper policijo, ki ugotavlja njihovo utemeljenost. Drugi dejavnik policijskega nasilja je rasna nestrpnost. Raziskave kažejo zelo jasno povezavo med policijskim nasiljem in rasizmom. Temnopolti so v Ameriki in drugod po svetu, kjer predstavljajo večji delež prebivalstva, največkrat žrtve policijske brutalnosti v obliki uporabe strelnega orožja. Poleg rasizma je velik razlog za pojav policijskega nasilja tudi stres, saj ta v veliki meri vpliva na sposobnost odločanja policista v krizni situaciji, ko ima policist le nekaj sekund za zakonito odločitev. Analiza nasilnega vedenja slovenskih policistov od leta 2013 do leta 2017 ne kaže rasti policijskega nasilja. Prav tako ne moremo trditi, da nasilje upada. Pritožbe, obravnavane zaradi kaznivih dejanj s strani policistov, nihajo iz leta v leto. Zato lahko še z večjo gotovostjo trdimo, da potrebujemo večje izboljšanje na področju preprečevanja policijskega nasilja. Nad policijo bo potrebno zagotoviti nadzor, ki bo učinkovit in bo prinašal vidne rezultate za uspešen razvoj Slovenske policije kot organizacije, ki stremi k napredku na področju zagotavljanja varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko nasilje, policijska brutalnost, prekoračitev pooblastil, stres, rasizem
Objavljeno v DKUM: 13.02.2019; Ogledov: 1773; Prenosov: 438
Celotno besedilo (1,06 MB) |
3. Analiza onesnaženja zraka z delci v SlovenijiNina Gosak, 2014, magistrsko delo Opis: Onesnažen zrak v Sloveniji in Evropi postaja vse bolj aktualen problem. Delci PM10 v zraku so naravnega in antropogenega izvora in negativno vplivajo na zdravje ljudi, ter na samo okolje. Vzroki za visoke koncentracije delcev PM10 v zraku so promet, industrija, individualna kurišča, sekundarni viri, soljenje cest in resuspenzija. Na visoke koncentracije vplivajo tudi vremenske razmere in geografska lega. Področje delcev v Sloveniji opredeljuje Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku. V magistrski nalogi smo z metodo diskusije analizirali onesnaženje zraka v Sloveniji na različnih merilnih mestih za več let. Podatke smo pridobili na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Po naših analizah smo prišli do ugotovitev, da se povišane koncentracije pojavljajo predvsem v zimskem obdobju v večjih urbanih naseljih zaradi kurišč in zaradi prometa v jutranjih in večernih konicah ter vremenskih razmer kot so temperaturne inverzije.
Ključne besede: onesnaženje zraka, delci PM10, merilniki, merilna mreža, letni hod, dnevni hod, prekoračitev
Objavljeno v DKUM: 10.06.2014; Ogledov: 2456; Prenosov: 796
Celotno besedilo (3,33 MB) |
4. OBJEKTIVNA IDENTITETA MED OBTOŽBO IN SODBO V KAZENSKEM POSTOPKUAndrej Frece, 2012, diplomsko delo Opis: Objektivna identiteta med obtožbo in sodbo pomeni, da se sodba lahko nanaša samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, t. j., da je lahko obtoženec s sodbo spoznan za krivega ali oproščen samo za dejanje, za katerega je obtožen. Po načelu akuzatornosti se kazenski postopek vodi na zahtevo in v okviru tožbenih navedb upravičenega tožilca, ki pa lahko obtožbo tudi po pravnomočnosti omejeno prilagodi spremenjenemu dejanskemu stanju, vendar po točno določenih pogojih, ki ne posegajo v obtoženčev pravni položaj in njegovo pravico do obrambe in poštenega sojenja. Nad vsem tem bdi sodišče, ki pa lahko samo tudi spreminja opis dejanja, vendar ne sme prekoračiti obtožbe, krati pa mora tudi popolnoma razrešiti predmet obtožbe. Stališča pravne stroke se ponekod razlikujejo v bistvenih elementih že v teoretičnih izhodiščih kazenskega postopka, predvsem glede dopustnosti modifikacije obtožbe. Z analizo pestre sodne prakse bom poskusil zlasti ugotoviti, kakšni so pogoji, teoretična izhodišča ter meje objektivne identitete med obtožbo in sodbo, nekaj besed pa namenil tudi obsegu in pravnim posledicam njene kršitve.
Ključne besede: obtožba, sodba, akuzatornost, identiteta, modifikacija, razširitev, prekoračitev, obramba
Objavljeno v DKUM: 07.02.2012; Ogledov: 5553; Prenosov: 1182
Celotno besedilo (485,64 KB) |
5. |
