| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
21.
Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci
2017, znanstvena monografija

Opis: Leto 2016 je bilo v znamenju prvega prekmurskega znanstvenika, pomembnega jezikoslovca in slovenskega pesnika, pisatelja, etnologa ter muzeologa Avgusta Pavla – obhajali smo stotridesetletnico njegovega rojstva (28. avgust 1886, Cankova) in se spomnili sedemdesetletnice njegove smrti (2. januar 1946, Sombotel). V monografiji objavlja svoje raziskave petnajst poznavalcev Pavlovega življenja in dela iz Slovenije, Madžarske in Avstrije, med njimi tudi njegova hčerka Judita Pavel. Gre za najnovejše analize Pavlovega dela in (pre)vrednotenje pomena, ki ga je imel v prvi polovici 20. stoletja v slovensko- madžarsko-avstrijski regiji, literaturi in kulturi regije. Monografija odpira vprašanje slovensko-madžarsko-nemških jezikovnih stikov ter jezikovnega, literarnega in kulturnega posredništva med tremi članicami Evropske zveze. Navezuje se na pravilno reševanje in razumevanje jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja v regiji, na vprašanje slovenskih obmejnih narečij in jezikovne stičnosti. V globalnem jezikovnem, kulturnem in političnem prostoru moramo imeti posrednike, ki »skrbijo« za razumno sobivanje med sosedskimi narodi in načrtujejo jezikovni razvoj, ki dolgoročno zagotavlja obstoj t. i. »malih jezikov« v globalnem svetu. Avgust Pavel si je prizadeval za poseben status slovenskega jezika in za drugačna jezikovna razmerja, kot so bila v slovensko-madžarsko-avstrijskih jezikovnih odnosih uveljavljena do sredine 20. stoletja. Če smo sposobni razumeti Pavla, razumemo preteklost in lahko načrtujemo prihodnost – da bi jo razumeli, moramo razumeti meje nasploh, njihov vpliv in njihovo spreminjanje, predvsem pa jih moramo presegati in odpravljati. Meja je namišljena črta, ki je človeku sicer potrebna, vendar je takih črt na žalost preveč. Državna meja omejuje ljudi, jih kot državljane pogojuje, omejuje in jim povzroča težave, ker se morajo odločati, na kateri strani so. Pavel je take bolečine slikal v svojih pesmih. Jezikovna in etnična meja je določena s stopnjo jezikovne nadutosti večinskega naroda, ki se noče zavedati, da so pravice velikih omejene s pravicami malih, oziroma da sta svoboda in posluh za majhne tudi svoboda velikih, ki so toliko veliki, kolikor posluha imajo za majhne (pa četudi gre samo za Glasoslovje slovenskega narečja Cankove). In prav Pavel nam je pri preseganju teh meja v svojih znanstvenih delih dal lekcijo, ki je nismo v celoti razumeli niti dojeli. Naša družba potrebuje znamenite, pomembne Slovence – eden izmed njih je bil gotovo Avgust Pavel, zato je prav, da se njegovo delo celostno ovrednoti in predstavi strokovni in širši javnosti.
Ključne besede: Avgust Pavel, slovensko-madžarsko-avstrijska regija, medjezikovni in medkulturni stiki, slovenščina, madžarščina in nemščina v stiku, zapuščina, prekmursko narečje, prekmurski knjižni jezik, Prekmurska slovenska slovnica, Vend nyelvtan, korespondenca, literatura, kultura, prevajanje
Objavljeno v DKUM: 19.01.2017; Ogledov: 2945; Prenosov: 107
URL Povezava na datoteko

22.
BESEDJE ZA HIŠO IN ORODJA V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Jasna Börc Hozjan, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Besedje za »hišo« in »orodja« v izbranih prekmurskih govorih je obravnavno besedje s pomenskega polja kmetija. Obravnavani so govori Gančanov, Gomilice in Velike Polane, ki so del prekmurskega narečja in dolinskega podnarečja. Narečno gradivo je zbrano na terenu po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, zapisano po slušnem vtisu ter pomensko in etimološko analizirano s pomočjo strokovne literature.
Ključne besede: panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, Slovenski lingvistični atlas, pomensko polje »kmetija«, izvor besed.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1274; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

23.
ČEVLJARSKO IZRAZJE V TURNIŠKEM GOVORU
Janja Žalik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Čevljarsko izrazje v turniškem govoru prinaša narečno poimenovanje za čevljarsko izrazje v turniškem govoru prekmurskega dolinskega podnarečja. V teoretičnem delu sem najprej predstavila zgodovinski in geografski oris domačega kraja, kraja Turnišče. Nato sem natančneje prikazala glasoslovni in oblikoslovni oris turniškega govora, ki spada v prekmursko narečje, natančneje v dolinsko ali južno podnarečje. Oris je ponazorjen s primeri. Na kratko sem predstavila tudi razvoj čevljarstva v Sloveniji in zgodovino ter razvoj čevljarske obrti v Turnišču, ki je središče čevljarstva v Prekmurju. V Turnišču se čevljarstvo ohranja preko dejavnosti čevljarskega muzeja in organizirane oblike združevanja čevljarjev ter njihovih simpatizerjev – čevljarskega ceha. Osrednji del diplomskega dela predstavlja abecedni slovar zbranega čevljarskega besedja s pomočjo informatorja g. Jožeta Zavca iz Renkovcev, zelo znanega čevljara iz domače občine; le-ta se trenutno s čevljarstvom ukvarja le toliko, da si zapolni svoj prosti čas. Rokodelske obrti počasi izumirajo in posledično izginja tudi poimenovanje za staro izrazje. Nadomeščajo ga nove, prevzete besede. Besedno gradivo je zapisano s transkriptivno pisavo, rezultat pa predstavljen v abecednem slovarju. Zbrano čevljarsko besedje v slovarju je razvrščeno po abecednem vrstnem redu. Poknjiženi iztočnici sledita njena fonetično zapisana narečna ustreznica, v prvi in drugi slovarski obliki, in besednovrstna oznaka. Temu sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsaki besedi v slovarčku je dodan primer iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen ta narečni termin. Zbrano narečno gradivo sem analizirala in dobljeni rezultati dokazujejo, da je izvorno besedje slovanskega izvora, prevzete besede pa so v največji meri nemške izposojenke. Obravnavano besedje pozna le najstarejša generacija govorcev, saj besede počasi izumirajo. Mlajša generacija pozna novejše besede, ki jih je prinesla industrializacija. Rezultati bodo lahko doprinos nadaljnjim raziskavam tega narečja in čevljarskega izrazja. Tako bodo tudi mlajše generacije poznale te stare izraze (ne bodo tako hitro izumrli).
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, turniški govor, čevljarsko izrazje
Objavljeno v DKUM: 01.06.2016; Ogledov: 1517; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

24.
ODRAZ MEDJEZIKOVNIH STIKOV V ŠALOVSKEM BESEDJU
Kornelija Flisar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Odraz medjezikovnih stikov v šalovskem govoru prinaša narečno podobo vasi Šalovci in je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi Šalovci. V nadaljevanju sledi predstavitev značilnosti prekmurskega narečja ter podrobnejši glasoslovni oris goričkega podnarečja, kamor spada šalovski govor. V empiričnem delu smo na podlagi vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA) zbrali besedje iz pomenskega polja kmetija, ki se deli na dva sklopa, in sicer (1) kmečka hiša in (2) kmečko orodje in kmečka opravila. Besedje smo s pomočjo informatorja zbrali v vasi Šalovci, ki leži na skrajnem severovzhodu Prekmurja, in tako spada v prekmursko narečje in v goričko podnarečje. Zbrano besedje smo fonološko transkribirali in s pomočjo strokovne literature analizirali ter ugotavljali izvor posamezne besede. Največ besed je slovanskega izvora, sledijo izposojenke iz nemškega in madžarskega jezika.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, prekmursko narečje, goričko podnarečje, šalovski govor, kmetijsko izrazje, izvor besed
Objavljeno v DKUM: 24.05.2016; Ogledov: 1474; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

25.
BESEDJE ZA KMEČKO HIŠO IN ORODJE V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Laura Cipot Hari, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Besedje za kmečko hišo in orodje v izbranih prekmurskih govorih je bilo s pomočjo vprašalnice za SLA zbrano besedje iz pomenskih polj »kmečka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)« in »kmečko orodje, kmečka opravila in drugo«. V prvem sklopu je 101 vprašanje, v drugem pa 134 vprašanj. Zbiranje gradiva je potekalo v štirih vaseh, od katerih so tri zajete v mrežo točk za SLA: v T1 (Lukačevcih ‒ moja domača vas), SLA 388 (Gorica), SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci v Prekmurju). Govor prvih dveh vasi uvrščamo v osrednje ‒ ravensko podnarečje, govor drugih dveh pa v severno ‒ goričko podnarečje, ki se skupaj z južnim ‒ dolinskim podnarečjem uvrščata v prekmursko narečje. Besedje je posneto z digitalnim diktafonom, zapisano v fonetični obliki ter etimološko pojasnjeno s pomočjo etimoloških slovarjev, prevzete besede pa s pomočjo slovensko-nemškega in nemško-slovenskega ter slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja. Opravljena je tudi analiza gradiva, ki kaže, da je skoraj tri četrtine zbranega besedja slovanskega izvora, slaba četrtina besedja je prevzetega, od tega je največ germanizmov, sledijo madžarizmi, najmanj je romanizmov. Sedem izrazov je neznanega izvora. Več prevzetega besedja je v prvem sklopu »kmečka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)«. Izsledki analize kažejo, da bližina Madžarske ni bistveno vplivala na prekmurščino, je pa veliko večji pečat v prekmurskem jeziku in obravnavanih podnarečjih pustilo sobivanje z nemško skupnostjo v preteklosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: dialektologija, prekmursko narečje, ravensko podnarečje, goričko podnarečje, etimologija.
Objavljeno v DKUM: 26.04.2016; Ogledov: 1402; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

26.
Primerjalni narečni strokovni (slikovni) slovar za besedje s tematskega področja vrt in sadovnjak v izbranih govorih panonske in koroške narečne skupine
Mihaela Koletnik, Anja Benko, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku v obliki primerjalnega narečnega slovarja predstavljamo besedje s tematiko vrt in sadovnjak. Primerjava je narejena na vzorcu izbranih govorov koroške in panonske narečne skupine, ki se zemljepisno ne stikata. Vsi dosedanji narečni slovarji (okoli 30 jih je) so omejeni na govor enega izbranega kraja ali regionalnega področja. Slovenci narečnega strokovnega (slikovnega) slovarja, ki primerja govore različnih narečnih skupin, še nimamo. Gre torej za novost v slovenskem narečnem slovaropisju.
Ključne besede: slovenščina, slovenska narečja, dialektologija, primerjalni narečni slovarji, strokovni slovarji, prekmursko narečje, koroško narečje
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1933; Prenosov: 49
URL Povezava na celotno besedilo

27.
BESEDJE S POMENSKEGA POLJA »KMETIJA« V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Marisa Drvarič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Besedje s pomenskega polja »Kmetija« v izbranih prekmurskih govorih je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega dela in slovarčka zbranega gradiva po vprašalnici za SLA. V teoretičnem delu sta predstavljena zgodovinski in geografski oris Prekmurja in predstavitev kraja Petanjci, Puconci in Dolnja Bistrica. Nato sledi opis narečne podobe Prekmurja, z natančno predstavitvijo glasovnega orisa vseh treh podnarečij prekmurskega narečja: ravenskega, dolinskega in goričkega. V slovarčku smo se na podlagi vprašalnice za SLA (Slovenskega lingvističnega atlasa), in sicer za besedje iz pomenskega polja "kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja" osredotočili na podobnosti in razlike v besedju obravnavanih govorov. Besedje je bilo zbrano s pomočjo informatorjev v treh krajih: Petanjci, Puconci in Dolnja Bistrica. Od tega govora vas Petanjci in Puconci predstavljata ravensko podnarečje, govor vasi Dolnja Bistrica pa dolinsko podnarečje. Zbrano gradivo smo po slušnem vtisu transkribirali in s pomočjo strokovne literature natančno analizirali.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, prekmursko narečje, kmetijsko izrazje, Slovenski lingvistični atlas
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1623; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

28.
Glasoslovni in oblikoslovni oris dokležovskega govora
Renata Pucko, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Glasoslovni in oblikoslovni oris dokležovskega govora so predstavljene značilnosti omenjenega govora na treh ravninah, in sicer na glasoslovni, oblikoslovni in besedoslovni. Gradivo je zbrano s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas in prostega govora informatorjev. Zbiranje gradiva se je odvijalo z metodo snemanja in zapisovanja s fonetično transkripcijo. V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Dokležovje ter okolice. Temu sledi predstavitev glasoslovnih značilnosti dokležovskega govora, ki ga uvrščamo v panonsko narečno skupino, natančneje v prekmursko narečje in južno oz. dolinsko podnarečje. V govoru je značilen monoftongično-diftongičen samoglasniški sistem, sestavljen iz dolgih, kratkih in nenaglašenih samoglasnikov, ki so možni v vseh besednih zlogih. Naglas je dinamičen oz. jakostni. Pri oblikoslovju so ohranjeni vsi trije spoli in vsa tri števila, v sklanjatvi samostalnika je ohranjenih vseh šest sklonov. Večina samostalnikov in pridevnikov se sklanja po nepremičnem naglasnem tipu. Končnica v moškem in srednjem spolu v dajalniku in mestniku ednine je -i, ženski spol pa ima v orodniku ednine končnico -of. Govor ne pozna preglasa za c, j, č, ž, š. Nenaglašeni deležnik na -l m. sp. se lahko končuje na -o ali -ú. V prislovnih oblikah najdemo veliko arhaičnih osnov. Besedje dokležovskega govora je predvsem slovansko. Med prevzetimi besedami prevladujejo germanizmi, nekaj manj je romanizmov in madžarskih ter hrvaških izposojenk.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, dokležovski govor, glasoslovje, oblikoslovje, besedišče
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1478; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

29.
Pletarsko besedje v vasi Hotiza : diplomsko delo
Janja Zver, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Pletarsko besedje v vasi Hotiza prinaša geografski in zgodovinski oris kraja, predstavlja regionalno etnološko dejavnost pletarstva in se osredotoča na narečno pletarsko izrazje. Študija je zato zanimiva tako za jezikoslovce in etnologe kot tudi za prebivalce tega območja. Naselje Hotiza leži na Dolinskem, ob magistralni cesti Lendava-Murska Sobota, tik ob hrvaško-slovenski državni meji. Vas se v zapisih prvič omenja leta 1389 z imenom Hotyza, kasneje tudi Hodica, kar naj bi pomenilo kraj prehoda čez reko Muro. V tem ravninskem ob murskem svetu odlično uspeva značilna panonska vegetacija, ki ponuja pestro izbiro materiala za najrazličnejše domače dejavnosti. V vasi je med pletarskimi dejavnostmi tako najbolj ohranjeno pletenje cekarjev iz koruznega ličja in pletenje košar iz vrbovine. V veščih rokah posameznih pletarjev in pletark še danes nastajajo različne pletarske mojstrovine. Hotiški govor uvrščamo k prekmurskemu dolinskemu podnarečju, katerega značilnosti se odražajo tudi v narečnem pletarskem izrazju, v diplomskem delu predstavljenemu v obliki slikovno-besednega slovarčka. Avdiovizualno gradivo, zbrano na terenu s pomočjo dveh informatorjev, je s pomočjo strokovne literature natančno obdelano in zapisano z znanstveno dialektološko transkripcijo. Ker gre za obmejno področje, so v leksiki vidni precejšnji medjezikovni stiki. Ob temeljnem slovanskem izrazju so v hotiškem govoru opazni tudi germanizmi in madžarizmi, v manjšem številu pa tudi hrvatizmi. Narečno pletarsko besedje predstavlja pomemben segment naše kulturne dediščine, zato bi bilo prav, da ga ohranimo zdaj, ko je še živo. Upam, da bo k temu vsaj delno pripomogla tudi moja študija.
Ključne besede: slovenščina, narečja, Hotiza, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, pletarsko besedje, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1049; Prenosov: 81
URL Povezava na celotno besedilo

30.
KMETIJSKO IZRAZJE V ANDOVCIH
Janja Bedič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kmetijsko izrazje v Andovcih prinaša narečno podobo govora vasi Andovci in abecedni slovarček narečnega kmetijskega izrazja, ki je nastal s pomočjo gradiva, posnetega z diktafonom. V začetku dela so predstavljene geografske, gospodarske in zgodovinske značilnosti Porabja in Andovcev, nato pa še porabsko ljudsko izročilo in šolstvo. Nadalje je natančneje prikazan glasoslovni in oblikoslovni oris govora vasi Andovci, ki ga slovenska dialektologija uvršča k števanovskemu govoru, saj je slednjemu tudi najbližji. Zanj je značilen monoftongično-diftongičen vokalni sistem in ne pozna tonemskega naglaševanja. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja slovar kmetijskega izrazja v vasi Andovci. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarja in je razdeljeno na dva sklopa: Sadovnjak in vrt ter Polje. Slovar zajema predvsem stare izraze, ki jih poznajo le še starejši govorci, nekaj pa je tudi sodobnega besedja, ki se je v narečju uveljavilo z uvedbo moderne kmetijske mehanizacije. Slovar obsega 534 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi iztočnici sledi fonetično zapisana narečna ustreznica z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Vsakemu izrazu sledi pomenska razlaga, povzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, nato pa še ponazarjalno narečno gradivo. Analiziran je tudi izvor besed, kjer se je izkazalo, da je največ besed neprevzetih, torej slovanskega izvora. Med izposojenkami je največ madžarizmov, sledijo germanizmi, najmanj pa je romanizmov, ki so bili največkrat prevzeti preko nemščine. Narečno gradivo je bilo v večini zbrano po vprašalnici za vrt, sadovnjak in polje, ki jo je pripravila Francka Benedik. Nekaj izrazov je bilo zbranih tudi s pomočjo projekta Zelišča v Krajinskem parku Goričko. Informatorja sta bila zakonca Karel in Šarolta Holec iz Andovcev; oba sta se dolga leta ukvarjala s kmetijstvom, zato dobro poznata staro izraze za kmetijske stroje, orodja in pripomočke, s katerimi so nekoč obdelovali zemljo.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko podnarečje, števanovski govor, Andovci, kmetijsko izrazje, izvor besed
Objavljeno v DKUM: 17.07.2014; Ogledov: 2012; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (4,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici