| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V OBČINI TURNIŠČE
Janja Adanič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v občini Turnišče so zbrana ledinska in hišna imena občine Turnišče, ki zajema kraje Gomilica, Nedelica, Renkovci in Turnišče. Na tem območju se govori turniški govor, ki spada v prekmursko narečje, natančneje v južno ali dolinsko podnarečje, z monoftongično-diftongičnim samoglasniškim sistemom. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom ˜˜ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, odn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek/priimki (pri domačijah z večimi hišnimi imeni je najprej zapisan uradni priimek in nato poknjižene iztočnice hišnih imen) in pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga lastnika domačije, temu za ločevalnim znakom ˜˜ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Pri nekaterih hišnih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajeva Slovenska vodna imena (SVI), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES), Pleteršnikov slovar (Plet.) in Slovar beltinskega prekmurskega govora (Novak). Ledinska in hišna imena predstavljajo del kulturne dediščine in bogastvo občine Turnišče. Iz njih lahko razberemo pokrajinske značilnosti, pretekle dejavnosti, močno navezanost tukajšnjih ljudi na zemljo in na svoje domačije. Imena so raznolika, številna, nekatera tudi šaljiva, kar pa je še posebej pomembno, domačini jih še vedno uporabljajo, prenašajo se tudi na mlade rodove. Zbrana imena so v večini slovanskega izvora, precej je germanizmov in nekaj madžarizmov.
Ključne besede: Dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3081; Prenosov: 556
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
GERMANIZMI V PREKMURSKEM NAREČJU
Aleksander Saša Trajber, 2010, diplomsko delo

Opis: Germanizmi so nemške izposojenke, ki so prisotne v mnogih jezikih. Prisotnost nemških izposojenk najdemo tudi v slovenskem jeziku. Nekatera slovenska narečja so bila pri izposojevanju germanizmov bolj dovzetna, nekatera narečja pa spet nekoliko manj. Različni delež germanizmov v različnih slovenskih narečjih je posledica različnih dejavnikov. Prekmursko narečje spada med slovenska narečja, v katerih najdemo veliko število germanizmov. Omenjeno narečje se razlikuje od drugih slovenski narečij po številnih posebnostih in k tem posebnostim spada tudi omenjeni delež germanizmov v besedišču, ki so ga oblikovali različni zgodovinski, geografski, verski in politični dejavniki. Cilj moje diplomske naloge je bila raziskava, v kateri sem ugotavljal, ali se v prekmurskem narečju nahaja enakomerni delež in uporaba germanizmov ali pa so bila nekatera podnarečja in generacije pri prevzemanju nemških izposojenk bolj dovzetna kot nekatera druga. Iz tega razloga so bili anketirani prebivalci različnih starosti iz goričkega, ravenskega in dolinskega podnarečja.
Ključne besede: PREKMURSKO NAREČJE, PREKMURSKA PODNAREČJA, GERMANIZMI, DELEŽ NEMŠKIH IZPOSOJENK.
Objavljeno: 05.03.2010; Ogledov: 2194; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (788,37 KB)

3.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH OBČINE CANKOVA
Nataša Lončar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Cankova so zbrana ledinska in hišna imena v naseljih Domajinci, Skakovci in Topolovci. Na tem območju se govorita prekmursko goričko podnarečje (v vasi Domajinci) in ravensko podnarečje, ki razlikuje dolge in kratke naglašene samoglasnike v katerem koli besednem zlogu. Gradivo je pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom || sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, odn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek oz. priimki (pri domačijah z več hišnimi imeni je najprej zapisan uradni priimek in nato poknjižene iztočnice hišnih imen) in pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga lastnika domačije, temu za ločevalnim znakom || sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Pri nekaterih hišnih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajeva Slovenska vodna imena (SVI), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES), Pleteršnikov slovar (Plet.), Slovar beltinskega prekmurskega govora (Novak) in Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Ledinska in hišna imena so del naše kulturne dediščine. Iz njih lahko razberemo pokrajinske značilnosti, pretekle dejavnosti ljudi ter njihovo močno navezanost na domačo zemljo in svoje domačije. Imena so številna ter raznolika, med krajani precej živa in se prenašajo tudi na mlajše rodove. Zbrana imena so v večini slovanskega izvora, nekaj je tudi germanizmov in madžarizmov.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, ravensko podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 2251; Prenosov: 459
.pdf Celotno besedilo (6,73 MB)

4.
Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad
Nino Gumilar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad so bila zbrana ledinska in hišna imena v vaseh Grad, Kruplivnik in Radovci. Na tem območju se govori »grački govor«, ki ga z okolico uvrščamo v prekmursko narečje, natančneje v goričko podnarečje. Gradivo je bilo v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom || sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek, pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga, temu pa nato za ločevalnim znakom || sledi z dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Pri nekaterih hišnih in ledinskih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi, ki so največ pridobljeni iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajevih Slovenskih vodnih imen (SVI), Snojevega Slovenskega etimološkega slovarja (SES), Snojevega Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen (ESSZI), Pleteršnikovega slovarja (Plet.) in še drugih. Ledinska in hišna imena predstavljajo v teh krajih velik del kulturne dediščine, saj gre za območje že skoraj tisočletnega toka okrog največjega slovenskega gradu. S pomočjo imen se da razbrati še nekatere neraziskane dele pokrajinskih značilnosti, dodatne povezave vpliva zemljiške gospode, ni pa zapostavljen niti mali kmečki človek. Prav zategadelj je nastal ta pester in številen nabor ledinskih in hišnih imen, mnogih tudi šaljivih in unikatnih – večinoma izvirajočih iz slovanskih jezikov, precej pa je tudi germanizmov in madžarizmov.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 14.05.2012; Ogledov: 1856; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

5.
Poljedelsko izrazje v Renkovcih
Tadeja Pucko, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v Renkovcih sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Renkovci ter okolice. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne in oblikoslovne značilnosti renkovskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino, natančneje v prekmursko narečje in južno ali dolinsko podnarečje. Velik del diplomske naloge predstavlja zbiranje poljedelskega izrazja v kraju Renkovci. Narečno gradivo sem zbirala z vprašalnicami za sadovnjak, vrt, polje in živali, ki jih je zbrala Francka Benedik. Vprašanja sem zastavila informatorki ge. Barbari Režonja, ki se je celo življenje ukvarjala s kmetijstvom, zato zelo dobro pozna razno poljedelsko izrazje, ki so ga govorili nekoč in tudi danes. Glede na odgovore sem naredila slovar, ki je razdeljen na tri dele, in sicer: Vrt in sadovnjak; Kmečko orodje, pridelki, delo na polju in Živali, ter ga uredila po abecednem redu. Zajeto je staro besedje, ki izumira in ga pozna le še najstarejša generacija govorcev, pa tudi sodobno besedje, ki ga je prinesla sodobna tehnika in ga pozna tudi mlajša generacija. Slovarček obsega 700 gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Poknjiženi iztočnici sledi fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Temu sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsakemu izrazu sledi izsek iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen ta narečni termin. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da je največ besed neprevzetih, torej slovanskih. Največ izposojenk je germanskih, nato sledijo romanske, ki so bili največkrat sprejete prav prek nemščine, najmanj pa je madžarskih izposojenk.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinski govor, poljedelsko izrazje
Objavljeno: 14.05.2012; Ogledov: 1492; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

6.
KMETIJSKO IZRAZJE V BELTINCIH
Mojca Žitnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kmetijsko izrazje v Beltincih je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema geografska, zgodovinska in kulturna predstavitev kraja Beltinci ter umestitev prekmurskega narečja v slovenski prostor, pri katerem je natančneje opredeljeno dolinsko podnarečje. Sledita zapis glasoslovne podobe beltinskega govora in opis njegovih temeljnih značilnosti. Empirični del vsebuje zapisano izrazje v beltinskem govoru, ki je bilo večinoma zbrano po vprašalnici za vrt, sadovnjak in polje avtorice Francke Benedik, in sicer iz pripovedovanj informatorjev, kakor tudi s pomočjo slikovnega gradiva. Izdelan je narečni abecedni slovarček kmetijskih izrazov beltinskega govora s primeri v fonološki transkripciji. Analiziran je tudi izvor besed.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, beltinski govor, izvor fonemov, kmetijsko izrazje, izvor besed
Objavljeno: 09.07.2012; Ogledov: 1752; Prenosov: 503
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

7.
8.
PRVINE PREKMURŠČINE V IZGOVORJAVI ANGLEŠČINE V PREKMURJU
Nuša Grah, 2012, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo raziskuje vprašanje vpliva prekmurskega narečja na izgovorjavo angleščine pri prekmurskih dijakih in učencih v soodvisnosti od lastnosti učencev, ameriške angleščine in različnih psiholoških dejavnikov. V teoretičnem delu so po poglavjih predstavljene glasoslovne značilnosti prekmurskega narečja in glasoslovne značilnosti angleškega jezika, v zadnjem segmentu teoretičnega dela pa so te primerjane in ponazorjene s primeri. Teoretska izhodišča o vplivu dialekta na tuj jezik so podkrepljene z rezultati v praktičnem delu. V raziskovalnem delu sta uporabljeni dve raziskovalni metodi, in sicer protistavnost in analiza napak. Ključni del raziskave predstavljajo posnetki angleške izgovorjave učencev in dijakov v Prekmurju, ki prihajajo iz dveh šol. Posnetki učencev in dijakov so transkribirani po slušnem vtisu, rezultati pa so predstavljeni po kategorijah in glede na glasovna okolja. Z dobljenimi rezultati dokazujemo močan vpliv prekmurskega dialekta na izgovorjavo angleščine pri učencih in dijakih, ki so sodelovali v raziskavi. Poleg tega smo nekatere podatke o izgovorjavi angleščine učencev in dijakov pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega namen je bil spoznati, ali se učenci in dijaki zavedajo vpliva narečja na tuj jezik in kolikšno mero pozornosti namenjajo pravilni izgovorjavi angleščine. Za analizo teh podatkov smo uporabili deskriptivno metodo. Rezultati diplomskega dela bodo lahko v pomoč tako učencem kot učiteljem angleščine pri izgovorjavi angleščine.
Ključne besede: prekmursko narečje, angleški jezik, glasoslovje prekmurskega narečja, glasoslovje angleškega jezika, dialektologija, fonetika, fonologija, medjezik, protistavnost, analiza napak
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1762; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

9.
BESEDJE PO VPRAŠALNICI ZA SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Mateja Sever, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Besedje po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas v izbranih prekmurskih govorih prinaša razlago narečne podobe in glasoslovni razvoj goričkega in ravenskega podnarečja v treh raziskovalnih točkah SLA (Slovenskega lingvističnega atlasa), na podlagi vprašalnice za SLA, ki obsega 357 vprašanj in je razdeljena v pet pomenskih polj. V diplomskem delu je najprej predstavljen geografski oris in predstavitev krajev, v katerih je potekalo zbiranje besedja. Temu sledi predstavitev glasoslovnih značilnosti prekmurskega govora in razlago goričkega in ravenskega podnarečja. Goričko podnarečje se govori na Goričkem, severno od Cankove, sem pa sodijo tudi Porabski govori. Ravensko podnarečje se govori v Cankovi, vse do Murske Sobote in naprej proti vzhodu. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja analiza besedja, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev v treh krajih; Grad, Večeslavci in Cankova. Govora vasi Grad in Večeslavci predstavljata goričko podnarečje, govor vasi Cankova pa ravensko podnarečje. Zbrano gradivo je urejeno, zapisano v fonetični obliki in s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Pojavljajo se besede, ki jih verjetno pozna samo še starejša generacija, posledica napredka pa se kaže prav v izginjanju starih besed in sprejetje novih, modernejših. Največ besed je slovanskega izvora, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je posledica bližine avstrijske meje in sobivanje z nemško govorečo skupnostjo.
Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, goričko podnarečje, ravensko podnarečje, etimologija.
Objavljeno: 13.03.2014; Ogledov: 1704; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

10.
ČEVLJARSKO IZRAZJE V ROGAŠOVSKEM GOVORU
Sanja Mihalič, 2014, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo z naslovom Čevljarsko izrazje v rogašovskem govoru prinaša narečno poimenovanje za čevljarsko izrazje v rogašovskem govoru prekmurskega goričkega podnarečja. Teoretični del prinaša po poglavjih glasoslovni in oblikoslovni oris rogašovskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino. Oris je ponazorjen s primeri. Vsa teoretična izhodišča, po posameznih jezikovnih ravninah, so podkrepljena z rezultati v praktičnem delu. Ključni segment pričujočega diplomskega dela predstavlja slovar zbranega čevljarskega besedja s pomočjo informatorja Geze Kisilaka, ki se še vedno ukvarja s čevljarstvom. Je edini pomurski čevljar, ki čevlje izdeluje ročno in po meri. Z izumiranjem rokodelskih obrti izginja tudi staro poimenovalno izrazje, zato ima njegovo ohranjanje čevljarstva velik pomen za kulturno in jezikovno dediščino. Posnetek je po slušnem vtisu zapisan s transkriptivno pisavo, rezultat pa predstavljen v abecednem slovarju. Zbrano čevljarsko besedje v abecednem slovarju je razvrščeno po abecednem vrstnem redu. Zapisani poknjiženi iztočnici sledi njena fonetično zapisana narečna ustreznica, v prvi in drugi slovarski obliki, in besednovrstna oznaka. Nato sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsaki besedi je dodan primer iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen ta narečni termin. Zbrano narečno gradivo je analizirano s stališča etimologije ter primerjano z iztočnicami v temeljnih slovarjih slovenskega knjižnega jezika in novejših prekmurskih narečnih slovarjih. Dobljeni rezultati dokazujejo, da je izvorno besedje slovanskega izvora, prevzeto besedje pa so v največji meri germanske izposojenke. Obravnavano staro besedje pozna le najstarejša generacija govorcev, pa še tu se zgodi, da ne v celoti. Pojavlja se tudi sodobno besedje, ki ga je prinesla industrializacija in ga pozna tudi mlajša generacija. Rezultati bodo lahko doprinos nadaljnjim raziskavam tega narečja in čevljarskega izrazja.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, rogašovski govor, čevljarsko izrazje.
Objavljeno: 07.04.2014; Ogledov: 1012; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici