| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju
Mihaela Koletnik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek obravnava narečna imena rastlin (fitonime) v Krajinskem parku Goričko, drugem največjem naravnem parku v Sloveniji, ki je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko–Őrség–Raab. Ta na slovenski strani obsega celotno Goričko in del Ravenskega. Imena rastlin, še danes živa v prekmurskem narečju, so bila zbrana s terensko raziskavo in so primerjana z iztočnicami v dveh temeljnih slovarjih, ki zajemata knjižni jezik, in sicer Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894–95), s čimer se želi osvetliti zgodovino pojavljanja posamezne besede, opredeliti njeno razširjenost in opozoriti na morebitne pomenske razlike.
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, botanična terminologija, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 34; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Človekova čustva in občutenja, vedenjski vzorci in stanja v prekmurskih primerjalnih živalskih frazemih
Mihaela Koletnik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Prispevek prikazuje človekova čustva in občutenja, vedenjske vzorce in stanja, kot se zrcalijo v prekmurskih primerjalnih frazemih, ki imajo kot eno od sestavin poimenovanje za žival. Frazemi iz prekmurske gradivske zbirke, katerih struktura in pomen so preverjeni z ugotovitvami Ž. Fink Arsovski in E. Kržišnik, so predstavljeni primerjalno s knjižnimi frazemi po pomenskih skupinah, kakor so se (iz)oblikovale na osnovi zbranega narečnega gradiva, preverjenega tudi s slovarskimi viri.
Ključne besede: frazeologija, primerjalni frazemi, živalski frazemi, zoonimi, prekmursko narečje
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 125; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (594,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Standardizacija prekmurske transkripcije samoglasnikov : študija primera
Melita Zemljak Jontes, Mihaela Koletnik, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: spontana raba jezika, prekmursko narečje, kolikost samoglasnikov, kakovost samoglasnikov, eksperimentalnofonetične analize
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Govor treh Bistric v Prekmurju
Nina Zver, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Krajevni govor treh Bistric – Gornje, Srednje in Dolnje – uvrščamo v južno ali dólinsko različico prekmurskega narečja panonske narečne skupine, vendar je ta v nekaterih pogledih bolj podoben govorom prleškega in medžimurskega narečja kot sosednjim govorom na Dólinskem. Gradivsko podprt prispevek obravnava tiste glasoslovne, oblikoslovne in besedne pojave v krajevnem govoru treh Bistric, ki so razlikovalni v odnosu do bližnjih krajevnih govorov in so jih jezikoslovci prepogosto posploševali za vse prekmursko narečje. Dodan je tudi seznam ledinskih imen na območju Gornje, Srednje in Dolnje Bistrice.
Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, dolinski govori, glasoslovje, oblikoslovje, besedje, ledinska imena
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 160; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Primerjalni živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih : magistrsko delo
Tjaša Miholič, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Primerjalni živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih so zbrani frazemi, ki imajo za eno od sestavin poimenovanje za žival. Živalski frazemi so zbrani na Ravenskem in Dolinskem, tj. v prekmurskem narečju panonske narečne skupine. V teoretičnem delu so opisane raziskovalne točke na Ravenskem in Dolinskem, od koder so informatorji. Predstavljen je tudi glasoslovni oris v raziskavo zajetih krajevnih govorov. Nabor narečnega gradiva je urejen po abecednem redu in po pojavnosti primerjan s slovarskimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar slovenskih frazemov). Zbrani frazemi so analizirani in razporejeni glede na lastnosti in podobo človeka. Ugotovitve kažejo, da so lastnosti, prenesene na človeka, večinoma negativne in da se enake lastnosti živali pojavljajo tako na Dolinskem kot Ravenskem. Največ (več kot dve tretjini) zbranih frazemov je lokalnospecifičnih, kar pomeni, da jih ne beležita Slovar slovenskih frazemov in Slovar slovenskega knjižnega jezika. Med živalskimi vrstami so najpogosteje zastopane svinje, med posameznimi živalmi pa se največkrat pojavlja pes, sledijo mu kura, tele in bik.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, narečna frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 164; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (817,30 KB)

6.
Narečna podoba Lainščkovih "verzušev"
Mihaela Koletnik, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V prispevku osvetljujemo narečno podobo Lainščkovih lirskih pesmi, objavljenih v pesniških zbirkah Nigdar nèboš znala (2007), Lübezen (2014) in Komi de ravnica bejla/ Komu bo ravnica bela (2019), ter njihovo prepesnitev v knjižno slovenščino. Čeprav sta narečna proza in poezija obrobni del njegove besedne ustvarjalnosti, Lainšček dokazuje, da je narečje lahko literarni jezik, v katerem je mogoče ustvariti besedila s prepričljivim literarnoestetskim učinkom.
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, narečna poezija, Lainšček, Feri
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 246; Prenosov: 8
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Vpliv prekmurskega narečja na govor učencev 5. razreda pri izbranih predmetih : magistrsko delo
Nina Koznicov, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšen je vpliv prekmurskega narečja na govor učencev 5. razreda izbrane prekmurske osnovne šole pri štirih izbranih predmetih: slovenščini, likovni umetnosti, družbi in športu. Ravno to temo sem raziskovala zato, ker sem v času praktičnega usposabljanja na osnovni šoli opazila, da je pri pouku v govoru prisoten vpliv narečja. Zanimalo nas je, pri katerem predmetu je vpliv najbolj izrazit in kje so učenci najmanj pozorni na rabo knjižnega jezika. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sem predstavila pedagoški govor, zgradbo jezika, socialne in funkcijske zvrsti jezika, narečja na splošno, narečne skupine, prekmursko narečje, učni načrt in rabo narečij v osnovnih šolah. V empiričnem delu sem ob analizi zvočnih posnetkov učnih ur želela ugotoviti, pri katerem predmetu je najbolj izrazit vpliv narečja in pri kateri besedni vrsti. Analiza je pokazala, da je vpliv narečja najbolj izrazit pri predmetu likovne umetnosti in najmanj pri slovenščini. Učenci se pri slovenščini najbolj trudijo pri rabi knjižnega jezika in so na napake opozorjeni. Glede na besedno vrsto smo ugotovili, da je vpliv najbolj pogost pri rabi glagolskih oblik, najmanj pa pri členkih in medmetih.
Ključne besede: prekmursko narečje, vpliv, govor učencev, osnovna šola, knjižni jezik
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 674; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

8.
Frazemi s sestavino za domače živali v gornjeseniškem govoru
Martina Zakocs, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Frazemi s sestavino za domače živali v gornjeseniškem govoru sta predstavljena narečna podoba govora vasi Gornji Senik in abecedni slovar narečnih frazemov, ki je nastal na podlagi gradiva, pridobljenega s terensko raziskavo. V začetku so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti slovenskega Porabja in Gornjega Senika. V nadaljevanju sledi natančnejši glasoslovni oris govora vasi Gornji Senik, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino, natančneje h goričkemu podnarečju prekmurskega narečja. Osrednji del magistrskega dela predstavlja slovar, ki vsebuje frazeme s sestavinami za domače živali. Slovar obsega 103 geselske članke, ki so razvrščeni po abecednem redu. Porabski narečni frazemi so pomensko analizirani in po pojavnosti primerjani s frazemi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Kebrovem Slovarju slovenskih frazemov. Ugotavljamo, da je v obeh knjižnih slovarjih in v narečju 22 pomensko in sestavinsko enakih frazemov, zapisali pa smo tudi 44 lokalno specifičnih frazemov, tj. frazemov, ki so v primerjavi s frazemi, zabeleženimi v knjižnih slovarjih, manjkajoči. V narečnih frazemih je med posameznimi živalskimi vrstami najpogosteje zastopana goveja živina, med posameznimi živalmi pa se kot sestavina frazema najpogosteje pojavlja pes, temu pa pogostnosti pojavljanja sledi maček.
Ključne besede: dialektologija, Porabje, prekmursko narečje, frazeologija, živalski frazemi
Objavljeno v DKUM: 15.01.2020; Ogledov: 1342; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

9.
Živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih
Ana Sobočan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se osredotočamo na živalske frazeme, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival in v naravi prostoživečo žival. Živalski frazemi so zbrani v ravenskem in goričkem govoru, ki ju slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino. V teoretičnem delu je predstavljen geografski in zgodovinski oris obravnavanih krajev, iz katerih so prihajali informatorji. Raziskava preverja živalske frazeme in njihovo uporabo, evidentirani pa so tudi zbrani pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali. Frazemi so slovarsko urejeni in po pojavnosti primerjani s slovarskimi in knjižnimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovar slovenskih frazemov). Ugotavljajo se tudi podobnosti in razlike z zbranim narečnim naborom frazemov z istimi sestavinami. Največ je frazemov, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival. V obeh krajevnih govorih se najpogosteje uporablja žival krava, kar odraža pogost neposrednega stika s temi živalmi. V obeh krajevnih govorih so raziskani tudi tisti specifični živalski frazemi, ki jih v knjižnem jeziku ne najdemo. Ugotovitve kažejo, da ima velika večina zbranih frazemov negativno konotacijo, kjer so na človeka prenesene lastnosti večinoma negativne. Živalski frazemi, pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali so pogost pojav ter se redno pojavljajo kot jezikovne enote pri vsakdanji komunikaciji.
Ključne besede: dialektologija, narečna frazeologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, živalski frazemi, živalska frazeologija
Objavljeno v DKUM: 12.11.2019; Ogledov: 1918; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

10.
Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih
Nina Balažek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih so zbrana narečna poimenovanja avtohtonih zdravilnih rastlin na Dolinskem in Goričkem, kjer se govorita prekmursko dolinsko in goričko podnarečje panonske narečne skupine. Narečna poimenovanja so bila pridobljena na terenu po vaseh Goričkega (Prosenjakovci, Vadarci, Šalovci) in Dolinskega (Velika Polana, Mala Polana, Žižki, Trnje, Črenšovci, Odranci, Srednja Bistrica) po vnaprej pripravljeni diaprojekciji slik zdravilnih rastlin. Zbrana poimenovanja so obravnavana z jezikoslovnega (besedotvorni, dialektološki, etimološki, frazeološki) in kulturološkega (etnološki, simbolni) vidika. Obravnavanih je 123 zdravilnih rastlin, za katere smo zbrali 326 narečnih poimenovanj, med katerimi je bilo največ izpeljank. Za lažjo preglednost rastlinskih vrst smo jih razvrstili, kot to določa Mala flora Slovenije (Martinčič idr. 1999), in sicer po družinah glede na sorodnost. Pri raziskovanju elementov, ki so vplivali na motivacijo poimenovanja, smo si pomagali z dostopno literaturo in etimološkimi slovarji. Nekatera poimenovanja so nastala zaradi uporabnosti ali lastnosti rastline. Od informatorjev smo izvedeli mnogo o uporabnosti nekaterih rastlin v preteklosti. S pomočjo preverb v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem slovarju smo osvetlili dokumentiranost in semantiko. Preverjali smo, kolikšen delež narečnih poimenovanj je prevzet iz stičnih jezikov in katera poimenovanja so že zabeležena v literaturi. Za lažje razumevanje prostora, časa in naravne strukture smo kraje, v katerih je potekala raziskava, predstavili z geografskega in zgodovinskega vidika. Ravno pestra zgodovina Prekmurja prikazuje razvoj jezika skozi čas, o čemer priča zbrano besedišče, prevzeto iz stičnih jezikov. Čeprav gojenje zdravilnih rastlin v Prekmurju ni splošno razširjeno, saj zeliščarji rastline nabirajo v naravi, pa sta na Goričkem za oglede urejena dva zeliščna vrtova, in sicer zeliščni vrt na kmetiji Korenika v Šalovcih in Zavod Kocljevina v Prosenjakovcih.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko in dolinsko podnarečje, zdravilne rastline.
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1951; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (711,73 KB)

Iskanje izvedeno v 3.92 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici