1. Jezik ob meji in na mejiMarija Bajzek Lukač, 2025 Opis: Znanstvena monografija Jezik ob meji in na meji predstavlja sociolingvistični pogled na prekmurski slovenski knjižni jezik, porabsko narečje, leksikografijo in jezikovno krajino Porabja. Knjiga je razdeljena na tri poglavja: (1) Jezik ob meji, (2) Jezik v slovarjih in (3) Jezik na meji. V prvem poglavju je prikazan razvoj prekmurskega knjižnega jezika od začetkov evangeličanskega slovstva in razvoja katoliške pismenosti do nastanka Pavlove slovnice prekmurskega slovenskega jezika. V drugem poglavju so zbrani prispevki o leksikografiji, o slovarju govora Gornjega Senika, velikem madžarsko‑slovenskem slovarju in o slovenskih zemljepisnih poimenovanjih v Porabju ter širši okolici. Tretje poglavje prinaša sociolingvistične razprave o jezikovnem načrtovanju, jezikovni krajini in stanju materinščine (prek‑ mursko narečje, porabski govor) v Porabju. Osrednje spoznanje monografije Jezik ob meji in na meji je, da se je slovenski jezik ob Rabi do začetka 20. stoletja razvijal skupaj in sočasno s prekmurščino. Ustvarjalci tega območja so pomembno prispevali k razvoju in ohranjanju prekmurščine. Porabščina je danes jezik sporazumevanja med starejšimi govorci, zato potrebuje več pozornosti in strokovne podpore, če želimo, da bo ostala vitalna in obstala v prostoru ob Rabi.
Ključne besede: prekmurski slovenski knjižni jezik, porabsko narečje, gornjeseniški govor, jezikovna krajina, jezikovno načrtovanje, narečni slovarji, veliki madžarsko‑slovenski slovar
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (6,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Jezikovne značilnosti rokopisnih pridig Jožefa Horvata : doktorska disertacijaNina Zver, 2025, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava prekmurski jezik v rokopisnih pridigah Jožefa Horvata, črenšovskega kaplana (1905–1912) in martjanskega župnika (1912–1932). Gre za poglobljeno jezikovno analizo, ki združuje avtoričine dosedanje raziskave in prinaša nova spoznanja o Horvatovem jeziku ter tako predstavlja pomemben prispevek k prekmurski nabožni literaturi in zgodovini jezika. Raziskava temelji na kombinaciji jezikoslovnih in zgodovinskih metod, vključuje analizo pisnih virov, terensko zbiranje podatkov, diplomatični prepis rokopisnih pridig in njihovo jezikovno analizo. Teoretična izhodišča disertacije temeljijo na raziskavah zgodovine prekmurskega jezika, cerkvene zgodovine in razvoja slovenskega knjižnega jezika. Raziskovalni problem se nanaša na proučevanje jezikovnih značilnosti, zgodovinskih vplivov ter Horvatove vloge pri razvoju prekmurskega knjižnega jezika. Glavni cilj disertacije je analiza prekmurskega jezika v rokopisnih pridigah Jožefa Horvata na pravopisni, glasoslovni, oblikoslovni, skladenjsko-stilistični in besedni ravni, eden izmed pomembnejših ciljev pa je tudi priprava diplomatičnega prepisa pridig za elektronsko objavo. Osnovna teza disertacije je, da je prekmurski knjižni jezik postopoma prehajal v narečne okvire in se približeval enotni slovenski knjižni normi. Iz te teze izhajajo hipoteze o oblikovanju in sprejemanju enotnega slovenskega knjižnega jezika v Prekmurju v zgodnjem 20. stoletju ter o vlogi cerkvenega pridižnega jezika pri tem procesu. Ena izmed hipotez se nanaša na to, da je Horvat uporabljal tri različne jezikovne koncepte v svojem skoraj tridesetletnem delovanju v Prekmurju. Disertacija prinaša pomembne ugotovitve o prekmurskem jeziku in njegovem razvoju v kontekstu cerkvenega pridigarstva. Dokazuje, da je bila prekmurska pridiga v določenem obdobju umetnostna literarna zvrst, ki je pomagala premagovati jezikovne razlike med narečjem in knjižnim jezikom ter predstavljala učinkovito sredstvo proti madžarizaciji prekmurskih Slovencev.
Ključne besede: Jožef Horvat, prekmurske rokopisne pridige, prekmurski knjižni jezik, prekmursko narečje, prekmurska cerkvena rokopisna dediščina, prekmurska katoliška pridigarska tradicija, župnija Črenšovci, župnija Martjanci, analiza jezika, glasoslovje, oblikoslovje, skladenjska stilistika, besedje, dólinska različica prekmurskega narečja, ravénska različica prekmurskega narečja, vzhodnoslovenska knjižna norma, poenotenje slovenskega knjižnega jezika
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 72
Celotno besedilo (11,61 MB) |
3. Poglavja o različicah slovenskega jezikaMarko Jesenšek, 2024, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija Marko Jesenšek: Poglavja o različicah slovenskega jezika je dvanajsta samostojna knjiga vrhunskega, danes nedvomno najboljšega poznavalca zgodovine slovenskega knjižnega jezika in njegovih pokrajinskih različic. Gre za knjigo razprav in člankov o dvojničnem razvoju slovenskega jezika. Obsega osemnajst poglavij v petih razdelkih: (1) Slovenske knjižne različice in poenotenje knjižne norme, (2) Kranjski knjižni jezik, (3) Prekmurski knjižni jezik, (4) Vzhodnoštajerska pokrajinska knjižna različica in (5) Enotni slovenski knjižni jezik. Osredinja se na vprašanje normativnosti in narečnosti slovenskega jezika, ki je imel do sredine 19. stoletja dve knjižni različici. Glavno znanstveno spoznanje monografije je, da se je knjižna prekmurščina oblikovala na enak način kot knjižna kranjščina, in sicer kot stranski dosežek slovenskega protestantizma.
Ključne besede: zgodovina slovenskega knjižnega jezika, različice slovenskega jezika, kranjski knjižni jezik, prekmurski knjižni jezik, enotni slovenski knjižni jezik
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 78
Celotno besedilo (23,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Razlikovalna raba zaimkov v osrednje- in vzhodnoslovenskem knjižnem jeziku, Samostalniški zaimki v Matejevem evangeliju Primoža Trubarja in Števana KüzmičaMojca Hauptman, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Razlikovalna raba zaimkov v osrednje- in vzhodnoslovensken knjižnem jeziku in podnaslovom Samostalniški zaimki v Matejevem evangeliju Primoža Trubarja in Števana Küzmiča sem raziskovalni problem proučila iz naslednjih vidikov: obravnavana sta bila dva tipa jezika, in sicer osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski (prekmurski in vzhodnoštajerski) knjižni jezik, njune razvojne značilnosti in vloga posameznega avtorja pri njegovem oblikovanju. V nadaljevanju so bile prikazane glavne značilnosti bohoričice 16. stoletja in ogrice, podane so bile natančne značilnosti Trubarjevega in Küzmičevega jezikovnega koncepta. Predstavljena je bila zgodba Matejevega evangelija in posamezne značilnosti Trubarjevega in Küzmičevega prevoda le-tega. Na podlagi sodobne klasifikacije je bila opravljena analiza samostalniških zaimkov. Gradivo je bilo izpisano glede na osnovni sklanjatveni vzorec. Primerjano je bilo s Slovarjem jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Slovarjem stare knjižne prekmurščine, Slovarjem beltinskega prekmurskega govora, Pavlovo prekmursko slovnico Vend nyelvtan iz leta 1942 in sodobnim knjižnim jezikom (Slovenska slovnica 2000). Analiza je pokazala večje glasoslovne razlike in le malo podobnosti med obema avtorjema, več podobnosti je bilo med Trubarjem in ostalimi protestantskimi pisci ter Küzmičem in Slovarjem stare knjižne prekmurščine, Slovarjem beltinskega prekmurskega govora in Pavlovo prekmursko slovnico Vend nyelvtan. Večja odstopanja so tudi v primerjavi s sodobnim knjižnim jezikom. Skozi analize se je pokazalo tudi, da je bila raba naslonskih oblik v 16. stoletju pri Trubarju in v 18. stoletju pri Küzmiču redka v primerjavi s sodobnim knjižnim jezikom, kjer raba naslonskih oblik prevladuje. Pri obeh avtorjih so vidne tudi različne pravopisne posebnosti, ki so vezane na pravilno rabo predloga in zaimka (pisanje zaimka skupaj s predlogom, na katerega se le-ta navezuje, in napačna raba predlogov). Nalogi je bil dodan slovarček zaimkov, ki je narejen po zgledu Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Zaimkom iz obeh prevodov so dodani še zaimki, ki se pojavljajo v Slovarju stare knjižne prekmurščine v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem in nemško-slovenskem slovarju, v slovarju Franca Novaka z naslovom Slovar beltinskega prekmurskega govora, v Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju Francka Mukiča in v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: osrednjeslovenski in prekmurski knjižni jezik, Trubarjev in Küzmičev prevod Matejevega evangelija, razvoj pisave na slovenskem, zgodovinski razvoj zaimka, samostalniški zaimek.
Objavljeno v DKUM: 27.01.2021; Ogledov: 1068; Prenosov: 60
Celotno besedilo (748,90 KB) |
6. Prekmurski členki v Pleteršnikovem slovarjuMaruška Agrež, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava prekmurske členke v Pleteršnikovem slovarju in ostalih relevantnih popisih besedja ter v izbranih besedilih prekmurskega knjižnega jezika. Tipično prekmurski je le ešče. Nekateri členki so značilni za celoten vzhodnoslovenski prostor. Drugi se pojavijo tudi v kajkavščini. Od osrednjeslovenskih in sodobnih slovenskih knjižnih členkov se prekmurski členki razlikujejo leksikalno, glasoslovno in besedotvorno. Etimološko so blizu praslovanskim variantam.
Ključne besede: slovenščina, členek, leksikografija, slovarji, prekmurščina, prekmurski knjižni jezik, kajkavščina
Objavljeno v DKUM: 16.02.2018; Ogledov: 1095; Prenosov: 508
Celotno besedilo (3,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Marko Jesenšek: Prekmuriana. Fejezetek a szlovén nyelv történetéből. Budapest: Balassi Kiadó. Opera Slavica Budapestinensia. Linguae Slavicae. 230. p.Marija Bajzek Lukač, 2012, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene in poročila, Marko Jesenšek, Prekmuriana, slovenščina, zgodovina jezika, panonska narečna skupina, prekmurski knjižni jezik
Objavljeno v DKUM: 13.02.2018; Ogledov: 1274; Prenosov: 185
Celotno besedilo (308,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Slovarsko gradivo Ftičarjevega romana Za nápršnjek vedríneNatalija Ulčnik, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Za nápršnjek vedríne (2004, 2006) avtorja Jožeta Ftičarja predstavlja prvi slovenski narečni roman, v širšem smislu pa ga lahko razumemo tudi kot nadaljevanje in nadgradnjo stare prekmurske knjižne ustvarjalnosti. V prispevku je analizirano in ovrednoteno slovarsko gradivo, ki je izšlo kot dodatek k romanu. V njem je avtor zbral skoraj 3000 leksemov, za katere je predvideval, da jih sodobni (ne)prekmurski bralec ne bi mogel razumeti. Pomen slovarja se pokaže tudi v okviru prekmurskega narečnega slovaropisja, saj so vanj vključene številne enote, ki pred tem še niso bile evidentirane.
Ključne besede: slovenščina, prekmurščina, prekmurski knjižni jezik, prekmursko narečje, slovar, narečni roman
Objavljeno v DKUM: 30.05.2017; Ogledov: 1633; Prenosov: 388
Celotno besedilo (724,79 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Marko Jesenšek: Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti (Zora; 90). 390 str.Polonca Šek, 2013, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: slovenščina, prekmurski knjižni jezik, zgodovina jezika, ocene in poročila, ocene knjig
Objavljeno v DKUM: 30.05.2017; Ogledov: 1666; Prenosov: 200
Celotno besedilo (207,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Avgust Pavel: Prekmurska slovenska slovnica. Vend nyelvtan. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti (Zora; 100). 474 str.Polonca Šek, 2014, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: slovenščina, prekmurski knjižni jezik, zgodovina jezika, slovnice, ocene in poročila, ocene knjig
Objavljeno v DKUM: 30.05.2017; Ogledov: 1471; Prenosov: 173
Celotno besedilo (279,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
