1. Poglavja o različicah slovenskega jezikaMarko Jesenšek, 2024 Opis: Znanstvena monografija Marko Jesenšek: Poglavja o različicah slovenskega jezika je dvanajsta samostojna knjiga vrhunskega, danes nedvomno najboljšega poznavalca zgodovine slovenskega knjižnega jezika in njegovih pokrajinskih različic. Gre za knjigo razprav in člankov o dvojničnem razvoju slovenskega jezika. Obsega osemnajst poglavij v petih razdelkih: (1) Slovenske knjižne različice in poenotenje knjižne norme, (2) Kranjski knjižni jezik, (3) Prekmurski knjižni jezik, (4) Vzhodnoštajerska pokrajinska knjižna različica in (5) Enotni slovenski knjižni jezik. Osredinja se na vprašanje normativnosti in narečnosti slovenskega jezika, ki je imel do sredine 19. stoletja dve knjižni različici. Glavno znanstveno spoznanje monografije je, da se je knjižna prekmurščina oblikovala na enak način kot knjižna kranjščina, in sicer kot stranski dosežek slovenskega protestantizma.
Ključne besede: zgodovina slovenskega knjižnega jezika, različice slovenskega jezika, kranjski knjižni jezik, prekmurski knjižni jezik, enotni slovenski knjižni jezik
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 64
 Celotno besedilo (23,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Razlikovalna raba zaimkov v osrednje- in vzhodnoslovenskem knjižnem jeziku, Samostalniški zaimki v Matejevem evangeliju Primoža Trubarja in Števana KüzmičaMojca Hauptman, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Razlikovalna raba zaimkov v osrednje- in vzhodnoslovensken knjižnem jeziku in podnaslovom Samostalniški zaimki v Matejevem evangeliju Primoža Trubarja in Števana Küzmiča sem raziskovalni problem proučila iz naslednjih vidikov: obravnavana sta bila dva tipa jezika, in sicer osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski (prekmurski in vzhodnoštajerski) knjižni jezik, njune razvojne značilnosti in vloga posameznega avtorja pri njegovem oblikovanju. V nadaljevanju so bile prikazane glavne značilnosti bohoričice 16. stoletja in ogrice, podane so bile natančne značilnosti Trubarjevega in Küzmičevega jezikovnega koncepta. Predstavljena je bila zgodba Matejevega evangelija in posamezne značilnosti Trubarjevega in Küzmičevega prevoda le-tega. Na podlagi sodobne klasifikacije je bila opravljena analiza samostalniških zaimkov. Gradivo je bilo izpisano glede na osnovni sklanjatveni vzorec. Primerjano je bilo s Slovarjem jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Slovarjem stare knjižne prekmurščine, Slovarjem beltinskega prekmurskega govora, Pavlovo prekmursko slovnico Vend nyelvtan iz leta 1942 in sodobnim knjižnim jezikom (Slovenska slovnica 2000). Analiza je pokazala večje glasoslovne razlike in le malo podobnosti med obema avtorjema, več podobnosti je bilo med Trubarjem in ostalimi protestantskimi pisci ter Küzmičem in Slovarjem stare knjižne prekmurščine, Slovarjem beltinskega prekmurskega govora in Pavlovo prekmursko slovnico Vend nyelvtan. Večja odstopanja so tudi v primerjavi s sodobnim knjižnim jezikom. Skozi analize se je pokazalo tudi, da je bila raba naslonskih oblik v 16. stoletju pri Trubarju in v 18. stoletju pri Küzmiču redka v primerjavi s sodobnim knjižnim jezikom, kjer raba naslonskih oblik prevladuje. Pri obeh avtorjih so vidne tudi različne pravopisne posebnosti, ki so vezane na pravilno rabo predloga in zaimka (pisanje zaimka skupaj s predlogom, na katerega se le-ta navezuje, in napačna raba predlogov). Nalogi je bil dodan slovarček zaimkov, ki je narejen po zgledu Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Zaimkom iz obeh prevodov so dodani še zaimki, ki se pojavljajo v Slovarju stare knjižne prekmurščine v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem in nemško-slovenskem slovarju, v slovarju Franca Novaka z naslovom Slovar beltinskega prekmurskega govora, v Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju Francka Mukiča in v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: osrednjeslovenski in prekmurski knjižni jezik, Trubarjev in Küzmičev prevod Matejevega evangelija, razvoj pisave na slovenskem, zgodovinski razvoj zaimka, samostalniški zaimek.
Objavljeno v DKUM: 27.01.2021; Ogledov: 1068; Prenosov: 60
Celotno besedilo (748,90 KB) |
4. Prekmurski členki v Pleteršnikovem slovarjuMaruška Agrež, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava prekmurske členke v Pleteršnikovem slovarju in ostalih relevantnih popisih besedja ter v izbranih besedilih prekmurskega knjižnega jezika. Tipično prekmurski je le ešče. Nekateri členki so značilni za celoten vzhodnoslovenski prostor. Drugi se pojavijo tudi v kajkavščini. Od osrednjeslovenskih in sodobnih slovenskih knjižnih členkov se prekmurski členki razlikujejo leksikalno, glasoslovno in besedotvorno. Etimološko so blizu praslovanskim variantam.
Ključne besede: slovenščina, členek, leksikografija, slovarji, prekmurščina, prekmurski knjižni jezik, kajkavščina
Objavljeno v DKUM: 16.02.2018; Ogledov: 1095; Prenosov: 471
Celotno besedilo (3,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Marko Jesenšek: Prekmuriana. Fejezetek a szlovén nyelv történetéből. Budapest: Balassi Kiadó. Opera Slavica Budapestinensia. Linguae Slavicae. 230. p.Marija Bajzek Lukač, 2012, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene in poročila, Marko Jesenšek, Prekmuriana, slovenščina, zgodovina jezika, panonska narečna skupina, prekmurski knjižni jezik
Objavljeno v DKUM: 13.02.2018; Ogledov: 1274; Prenosov: 182
Celotno besedilo (308,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Slovarsko gradivo Ftičarjevega romana Za nápršnjek vedríneNatalija Ulčnik, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Za nápršnjek vedríne (2004, 2006) avtorja Jožeta Ftičarja predstavlja prvi slovenski narečni roman, v širšem smislu pa ga lahko razumemo tudi kot nadaljevanje in nadgradnjo stare prekmurske knjižne ustvarjalnosti. V prispevku je analizirano in ovrednoteno slovarsko gradivo, ki je izšlo kot dodatek k romanu. V njem je avtor zbral skoraj 3000 leksemov, za katere je predvideval, da jih sodobni (ne)prekmurski bralec ne bi mogel razumeti. Pomen slovarja se pokaže tudi v okviru prekmurskega narečnega slovaropisja, saj so vanj vključene številne enote, ki pred tem še niso bile evidentirane.
Ključne besede: slovenščina, prekmurščina, prekmurski knjižni jezik, prekmursko narečje, slovar, narečni roman
Objavljeno v DKUM: 30.05.2017; Ogledov: 1633; Prenosov: 381
Celotno besedilo (724,79 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Marko Jesenšek: Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti (Zora; 90). 390 str.Polonca Šek, 2013, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: slovenščina, prekmurski knjižni jezik, zgodovina jezika, ocene in poročila, ocene knjig
Objavljeno v DKUM: 30.05.2017; Ogledov: 1666; Prenosov: 194
Celotno besedilo (207,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Avgust Pavel: Prekmurska slovenska slovnica. Vend nyelvtan. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti (Zora; 100). 474 str.Polonca Šek, 2014, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: slovenščina, prekmurski knjižni jezik, zgodovina jezika, slovnice, ocene in poročila, ocene knjig
Objavljeno v DKUM: 30.05.2017; Ogledov: 1471; Prenosov: 166
Celotno besedilo (279,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci2017, znanstvena monografija Opis: Leto 2016 je bilo v znamenju prvega prekmurskega znanstvenika, pomembnega jezikoslovca in slovenskega pesnika, pisatelja, etnologa ter muzeologa Avgusta Pavla – obhajali smo stotridesetletnico njegovega rojstva (28. avgust 1886, Cankova) in se spomnili sedemdesetletnice njegove smrti (2. januar 1946, Sombotel). V monografiji objavlja svoje raziskave petnajst poznavalcev Pavlovega življenja in dela iz Slovenije, Madžarske in Avstrije, med njimi tudi njegova hčerka Judita Pavel. Gre za najnovejše analize Pavlovega dela in (pre)vrednotenje pomena, ki ga je imel v prvi polovici 20. stoletja v slovensko- madžarsko-avstrijski regiji, literaturi in kulturi regije. Monografija odpira vprašanje slovensko-madžarsko-nemških jezikovnih stikov ter jezikovnega, literarnega in kulturnega posredništva med tremi članicami Evropske zveze. Navezuje se na pravilno reševanje in razumevanje jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja v regiji, na vprašanje slovenskih obmejnih narečij in jezikovne stičnosti. V globalnem jezikovnem, kulturnem in političnem prostoru moramo imeti posrednike, ki »skrbijo« za razumno sobivanje med sosedskimi narodi in načrtujejo jezikovni razvoj, ki dolgoročno zagotavlja obstoj t. i. »malih jezikov« v globalnem svetu. Avgust Pavel si je prizadeval za poseben status slovenskega jezika in za drugačna jezikovna razmerja, kot so bila v slovensko-madžarsko-avstrijskih jezikovnih odnosih uveljavljena do sredine 20. stoletja. Če smo sposobni razumeti Pavla, razumemo preteklost in lahko načrtujemo prihodnost – da bi jo razumeli, moramo razumeti meje nasploh, njihov vpliv in njihovo spreminjanje, predvsem pa jih moramo presegati in odpravljati. Meja je namišljena črta, ki je človeku sicer potrebna, vendar je takih črt na žalost preveč. Državna meja omejuje ljudi, jih kot državljane pogojuje, omejuje in jim povzroča težave, ker se morajo odločati, na kateri strani so. Pavel je take bolečine slikal v svojih pesmih. Jezikovna in etnična meja je določena s stopnjo jezikovne nadutosti večinskega naroda, ki se noče zavedati, da so pravice velikih omejene s pravicami malih, oziroma da sta svoboda in posluh za majhne tudi svoboda velikih, ki so toliko veliki, kolikor posluha imajo za majhne (pa četudi gre samo za Glasoslovje slovenskega narečja Cankove). In prav Pavel nam je pri preseganju teh meja v svojih znanstvenih delih dal lekcijo, ki je nismo v celoti razumeli niti dojeli. Naša družba potrebuje znamenite, pomembne Slovence – eden izmed njih je bil gotovo Avgust Pavel, zato je prav, da se njegovo delo celostno ovrednoti in predstavi strokovni in širši javnosti.
Ključne besede: Avgust Pavel, slovensko-madžarsko-avstrijska regija, medjezikovni in medkulturni stiki, slovenščina, madžarščina in nemščina v stiku, zapuščina, prekmursko narečje, prekmurski knjižni jezik, Prekmurska slovenska slovnica, Vend nyelvtan, korespondenca, literatura, kultura, prevajanje
Objavljeno v DKUM: 19.01.2017; Ogledov: 2945; Prenosov: 107
 Povezava na datoteko |
10. JEZIKOSLOVNO DELO JOŽEFA SMEJABorut Šantak, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno jezikoslovno delo upokojenega mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja. Ob njegovem zahtevnem pastoralnem delu kot nekdanji soboški župnik in dekan, generalni vikar mariborske škofije, od leta 1983 pa pomožni škof, ima izreden pomen tudi njegov znanstveni, književni, prevajalski in raziskovalni opus. Največ se je ukvarjal z zgodovino Prekmurja, povezano z ohranjanjem narodne identitete v času madžarske nadoblasti, še posebej pa z vplivom življenja in dela dr. Franca Ivanoczyja na ohranjanje slovenstva. Njegovo drugo raziskovalno področje je povezano z razvojem prekmurskega knjižnega jezika in prvim katoliškim piscem Prekmurja, Miklošem Küzmičem. Ob raziskovanju Küzmičevega literarnega in pastoralnega delovanja se je Smej poglobil tudi v raziskovanje in dokazovanje avtentičnosti prevodov svetopisemskih besedil Števana in Mikloša Küzmiča. Ob delu omenjenih je Jožef Smej raziskoval tudi jezikoslovno delo drugih prekmurskih avtorjev 19. in 20. stoletja, kot so npr. Peter Kolar, Janoš Kardoš, Ivan Baša, Jožef Klekl st. in Jožef Košič.
V diplomskem delu je predstavljeno tudi prevajalsko delo Jožefa Smeja, ki ob raziskovalnem delu predstavlja drugo pomembno področje njegovega ustvarjanja. Del prevajalskega dela obsegajo prevodi svetopisemskih besedil oziroma sodelovanje pri prevajanju, prevodi različnih cerkvenih dokumentov, kot so npr. listine o imenovanjih škofov, drugi del pa predstavlja njegovo literarno in znanstveno prevajanje.
V sklepnem delu diplomske naloge je objavljen tudi pogovor s škofom dr. Jožefom Smejem o njegovem jezikoslovnem ustvarjanju in pogledih na prekmurski knjižni jezik ter dopolnjena bibliografija njegovih del. Le-ta zajema avtorska dela (monografije, znanstveni članki, razprave), dela, kjer je sodeloval kot soavtor ter prevajalsko in soprevajalsko delo.
Ključne besede: Jožef Smej, delo, jezikoslovje, prekmurski knjižni jezik, zgodovina prekmurskega knjižnega jezika
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 2107; Prenosov: 190
Celotno besedilo (2,47 MB) |
