| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
LJUDSKA GLASBA V PREKMURSKIH VRTCIH
Nadja Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Glasba je del vsakega človeka. Ljudska glasba je del in posebnost nekega naroda, je globoko vkoreninjena v človeka, ne da bi se tega sam prav zavedal. Ljudska glasba je prav tako pomemben del Kurikuluma za vrtce. Vzgojiteljem/-icam ponuja pestro paleto možnosti, da jo najdejo, se vanjo poglobijo, se zavedajo njenega pomena za otroke in jim jo na primeren način približajo — skozi melodijo, pesem, glasbilo ali kako drugače. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pogostost in načine uporabe prekmurske ljudske glasbe pri vzgojnem delu v oddelkih prekmurskih vrtcev, ugotoviti stališča vzgojiteljev/-ic predšolskih otrok do prekmurske ljudske glasbe in načine uporabe le-te v praksi. Rezultati raziskave so pokazali, da vzgojitelji/-ce predšolskih otrok v prekmurskih vrtcih imajo do prekmurske ljudske glasbe sicer pozitiven odnos, vendar jo le včasih vključujejo v svoje vzgojno delo. Obstaja pa srednja do visoka povezanost med stališči vzgojiteljev/-ic do prekmuske ljudske glasbe in načini uporabe le-te v praksi. To pomeni, da jo vzgojitelji/-ce, ki imajo bolj pozitiven odnos do te zvrsti glasbe, posledično več uporabljajo pri svojem vzgojnem delu v vrtcu.
Ključne besede: Ljudska glasba na Slovenskem, prekmurska ljudska glasba, ljudska glasba v vrtcu, stališča, glasbene preference, Kodalyjeva metoda.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3695; Prenosov: 557
.pdf Celotno besedilo (609,93 KB)

2.
PREKMURSKA LJUDSKA GLASBA V IZVEDBI KOMORNE SKUPINE ETHNOTRIP
Luka Ščavničar, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela (diplomski nastop). Teoretični del opisuje ljudsko glasbo na splošno, bolj podrobneje je predstavljena prekmurska ljudska glasba. Nekaj besed je namenjenih tudi komorni glasbi, predvsem pa komorni zasedbi Ethnotrip, za katero sem priredil šest prekmurskih ljudskih skladb: Po lougi leiče, Teče mi vodica, Po bükovji, Poglejmo po sveiti, Ne jouči za mene, Mi pa mámo sneho. Vse skladbe so temeljito raziskane, obdelane, prirejene za glas, klavir, violino in kontrabas, in oblikovno, ritmično, melodično, harmonsko ter interpretacijsko analizirane. V diplomskem delu so zajete različne metode in sicer, deskriptivna metoda, komparativna metoda, zgodovinska metoda in metoda analize.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: ljudska glasba, prekmurska ljudska glasba, komorna glasba, Ethnotrip, Po lougi leiče, Teče mi vodica, Po bükovji, Poglejmo po sveiti, Ne jouči za mene, Mi pa mámo sneho, izvedba.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 3337; Prenosov: 448
.pdf Celotno besedilo (6,73 MB)

3.
VKLJUČEVANJE PREKMURKSE LJUDSKE GLASBE V GLASBENE ŠOLE
Miran Flegar, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, ki opisuje zgodovinske, geografske, demografske in jezikovne značilnosti Prekmurja ter značilnosti prekmurske ljudske glasbe in njene poustvarjalce. V praktičnem delu je največ pozornosti namenjeno izdelavi učnega načrta za peti razred nižje glasbene šole s poudarkom na vključevanju prekmurske ljudske glasbe v učni proces. Za posamezno učno uro so izdelane učne priprave.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Prekmurje, prekmurska ljudska glasba, učni načrt, glasbena šola, nauk o glasbi
Objavljeno: 04.01.2013; Ogledov: 2193; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

4.
LJUDSKA GLASBA V VRTCU
Mojca Hazl, 2013, diplomsko delo

Opis: Ljudska glasba je poseben in obenem nedeljiv del slovenske glasbene ustvarjalnosti in z njo istovetnosti. Ljudska glasba v vrtcu ponuja vzgojiteljem veliko možnosti in načinov, da jo približajo najmlajšim in tako v njih krepijo zavest za nadaljnje ohranjanje ljudskega izročila. Namen teoretičnega dela je bil podrobneje opisati ljudsko glasbo, namen empiričnega dela pa je bil ugotoviti, v kolikšni meri vzgojitelji vključujejo ljudsko glasbo v vsakdanje delo z otroki in kakšna osebna stališča imajo vzgojitelji do ljudske glasbe. V empiričnem delu smo ponazorili odgovore, ki smo jih dobili z anketnim vprašalnikom, posredovanim 66-im vzgojiteljem iz različnih prekmurskih vrtcev. Rezultati raziskave so pokazali, da skoraj vsi anketirani vzgojitelji v svoje delo vključujejo ljudsko glasbo, pri čemer so na 5-stopenjski lestvici izbrali srednjo vrednost, kar pomeni, da ljudsko glasbo v vzgojno delo vključujejo le včasih. Vzgojitelji so mnenja, da otroci v vrtcu poznajo premalo ljudskih pesmi, vendar jih vseeno radi pojejo in poslušajo, občasno pa jih spremljajo tudi na ljudska glasbila. Rezultati so tudi pokazali, da imajo vzgojitelji razmeroma pozitivna stališča do ljudske glasbe in se zavedajo pomena njenega ohranjanja in vnašanja v otrokov vsakdan, čeprav pri svojem vzgojnem delu, pogosteje, kot ljudske, izbirajo slovenske umetne pesmi.
Ključne besede: glasbene dejavnosti v vrtcu, ljudska glasba, prekmurska ljudska glasba, ljudska glasbila, ljudsko izročilo
Objavljeno: 06.11.2013; Ogledov: 2264; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (381,59 KB)

5.
POJEM, IGRAM IN POSLUŠAM LJUDSKO GLASBO
Aleš Vitez, 2016, diplomsko delo

Opis: Ljudska glasba predstavlja najstarejši del kulturne dediščine slovenskega naroda, zato je treba znanje posredovati mlajšim generacijam, ki še sledijo. V diplomskem delu so zapisi iz strokovne literature, ki predstavljajo ljudsko kulturo, glasbo, petje, instrumente in posebnosti prekmurske ljudske glasbe. V empiričnem delu je predstavljen projekt, ki je bil izveden v vrtcu Moravske Toplice, v skupini otrok 2. starostnega obdobja, kjer so otroci skozi različne dejavnosti pridobivali znanja in spoznavali ljudsko kulturo, glasbo in tudi prekmursko ljudsko dediščino. Ob zaključku smo projekt predstavili javnosti.
Ključne besede: Kulturna dediščina, ljudska glasba, prekmurska ljudska glasba, projekt.
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 441; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (914,26 KB)

6.
ŠOLE KOT POMEMBEN DEJAVNIK OHRANJANJA SLOVENSKE LJUDSKE GLASBENE DEDIŠČINE
Mojca Gyorek Karas, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu, je predstavljen pojem ljudska glasba, pomen ljudske glasbe, njeni elementi, njeno raziskovanje in vloga osnovnih šol pri ohranjanju le-te. Podrobno sem predstavila slovensko ljudsko glasbo in njene značilnosti, s poudarkom na prekmurski ljudski glasbeni zapuščini. Predstavila sem tudi slovensko ljudsko glasbeno dediščino v učnih načrtih osnovnega šolstva. Drugi del je praktični del, v katerem sem podrobno predstavila svoja samostojna projekta z naslovom Zvočni odsevi mojega kraja/Slovenija, ki sta bila namenjena motiviranju osnovnošolskih otrok za izvajanje in ohranjanje prekmurskih ljudskih pesmi. V okviru teh projektov sta nastali zgoščenki Zvočni odsevi mojega kraja/Slovenija – Če bi jas bila fčelica in Zvočni odsevi mojega kraja/Slovenija – Döžnjek zlati pun je vlati. Praktični del naloge vsebuje tudi analizo koncertov in pesmi, ki so na zgoščenkah.
Ključne besede: prekmurska ljudska glasba, izvajanje ljudske glasbe, ljudski godci, osnovna šola, didaktična gradiva
Objavljeno: 19.07.2016; Ogledov: 530; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici