SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
UMETNA PREKINITEV NOSEČNOSTI
Mojca Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je ena izmed delikatnih tem, ki buri duhove po vsem svetu. Zgodovinsko ni povsem jasno, kako pogosto se je razpravljalo o etiki umetne prekinitve nosečnosti, vendar se je splošno pravno urejanje začelo šele v 18. stoletju. Danes je umetna prekinitev nosečnosti povsod po svetu zdravstveno in socialno neželen ukrep za uravnavanje rojstev in predstavlja le izhod v sili. Kljub vsem modernim metodam kontracepcije in njihovi široki dostopnosti, ter večji informiranosti, še vedno ostajajo številna dekleta in ženske, ki zaradi najrazličnejših razlogov svojo nosečnost zaznavajo kot neželeno. Umetna prekinitev nosečnosti ostaja edino sredstvo za preprečitev rojstva po spočetju. Za oblikovanje stališča in podajanje vrednostnih sodb je pomembno, da smo dobro informirani, saj nam le to omogoča objektivnejšo in bolj kritično presojo o umetni prekinitvi nosečnosti, vpogled v nasprotujoče stališče pa nam pripomore k večji tolerantnosti do slednjega. Stališča do umetne prekinitve nosečnosti temeljijo na tehtanju različnih vrednot, te pa so največkrat povezane tudi z moralno obsodbo žensk, ki so pripravljene te vrednote kršiti iz lastnih bolj ali manj sebičnih razlogov.
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, abortus, splav, zgodovina umetne prekinitve nosečnosti, pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti, pravni status zarodka
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 4914; Prenosov: 1556
.pdf Celotno besedilo (5,48 MB)

2.
SVETOST ALI KAKOVOST ŽIVLJENJA
Bernarda Kovačič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem tematiko svetosti ali kakovosti življenja razdelila v štiri poglavja. V prvem poglavju sem predstavila nekaj splošnih dejstev o pridobitvi in izgubi pravne sposobnosti, saj je le ta pomemben element predvsem iz vidika prava, ki se tako kot medicina ukvarja s pojmovanjem smrti, ki je moj osrednji vidik tematike. V drugem poglavju sem se podrobneje posvetila možganski smrti. Tukaj naj omenim pravilnik o medicinskih merilih, načinu in postopku ugotavljanja možganske smrti ter sestavi komisije za ugotavljanje možganske smrti, na temeljih katerega je opredeljena možganska smrt. Poudarila sem tudi teološko vrednotenje svetosti življenja, za katerega se zavzema katoliška cerkev. V tretjem poglavju sem na konkretnem primeru izvzetem iz nemške prakse želela prikazati, s kakšnimi težavami se srečuje medicina in vzporedno z njo pravo, ko gre za možgansko smrt noseče ženske. V različnih zakonodajah se takšnih primerov poslužujejo na različne načine, odvisno od tega, koliko pravic zakonodaja posamezne države daje še nerojenemu otroku. V zadnjem, četrtem poglavju pa sem se ukvarjala s problematiko umetne prekinitve nosečnosti, ki ima v razvitem delu sveta vedno večjo podporo tako s strani medicine, kot tudi prava. Države podeljujejo vedno večjo svobodo pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Tako tudi zakonodaja v Republiki Sloveniji daje noseči ženski večjo vrednost, kot pravicam še nerojenega otroka. Otrok je varovan po naši zakonodaji zgolj pogojno s stani matere in njene volje, ter posredno preko nezakonite prekinitve nosečnosti. Tudi tukaj sem vključila stališče cerkve in na koncu dodala še svoje mnenje glede svetosti in kakovosti življenja v primeru umetne prekinitve nosečnosti.
Ključne besede: pravna sposobnost, smrt, možganska smrt, možganska smrt noseče ženske, umetna prekinitev nosečnosti, pravice noseče ženske, pravice še nerojenega otroka, nezakonita prekinitev nosečnosti, svetost življenja, kakovost življenja
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 1935; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (341,17 KB)

3.
Umetna prekinitev nosečnosti z abortivno tableto
Marko Plateis, 2011, diplomsko delo

Opis: Umetna prekinitev nosečnosti (UPN) je danes še vedno pereč problem po vsem svetu. Kljub široki informiranosti in dostopnosti različnih kontraceptivov, še vedno veliko žensk navaja svojo nosečnost kot neželeno. Metod UPN je več vrst, najpogosteje uporabljena je seveda kirurška, ki pa lahko ima neželene učinke, tako kot vsi ostali kirurški posegi. Da bi se izognili ravno tovrstnim zapletom, so raziskovalci odkrili mifepriston (antiprogestagen) in misoprostol (prostaglandin), ki v kombinaciji sprožita abortus. Ker je takšna metoda UPN sicer bolj razvita v modernem svetu, pri nas pa še vedno v povojih, smo v empiričnem delu diplomskega dela povprašali medicinske sestre, zaposlene v ginekoloških ambulantah o seznanjenosti z abortivno tableto. Rdeča nit diplomskega dela je seveda sama abortivna tableta, njene lastnosti, dobre in slabe, njeno delovanje, njena razširjenost in uporaba po svetu in v Sloveniji. Poleg opisov najpogostejših UPN, je opisan tudi potek medikamentne prekinitve nosečnosti (MPN) in delo medicinske sestre pred, v in po MPN.
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, abortivna tableta, mifepriston, misoprostol, kirurški zapleti, medicinska sestra
Objavljeno: 06.06.2011; Ogledov: 5170; Prenosov: 851
.pdf Celotno besedilo (337,38 KB)

4.
PRAVNA UREDITEV UMETNE PREKINITVE NOSEČNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI
Suzana Pisnik, 2012, magistrsko delo

Opis: Umetna prekinitev nosečnosti spada med občutljivejše teme po vsem svetu. Zgodovinsko ni jasno, kdaj se je začelo razpravljati o sami etiki umetne prekinitve nosečnosti, lahko pa povem, da se je njeno pravno urejanje začelo v 18. st. Tako med prvo državo, ki je uzakonila umetno prekinitev nosečnosti spada Sovjetska zveza. Njena uzakonitev pa je pozneje vplivala na večino drugih vzhodno evropskih držav. Vsaka odprava plodu in vsako dejanje proti človeškemu življenju, ki je spočeto v materinem telesu in ki se še ni rodilo ter vsaka ločitev plodu od materinega telesa, ki povzroči njegovo smrt, imenujemo umetna prekinitev nosečnosti. Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravic do svobodnega odločanja o rojstvu otrok opredeljuje umetno prekinitev nosečnosti kot medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice, če nosečnost ne traja več kot deset tednov. S tem medicinskim posegom se tako povzroči zaključek nosečnosti, še preden se otrok rodi. Umetna prekinitev nosečnosti je zelo delikatna tema in jo dandanes označujejo kot socialno nezaželeni ukrep za uravnavanje rojstev oziroma prekinjanje nezaželenih nosečnosti. Kljub današnjim številnim metodam kontracepcije, obstaja v svetu veliko žena in deklet, ki se odločajo za umetno prekinitev nosečnosti. Zakaj? Iz preprostega razloga in sicer zato, ker je to edino sredstvo za preprečevanje rojstev po spočetju. Med najpomembnejše zakone v Sloveniji, ki urejajo področje umetne prekinitve nosečnosti tako spada Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravic do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) in ne nazadnje tudi Ustava Republike Slovenije ter ostali drugi pomembni predpisi.Umetna prekinitev nosečnosti je v Sloveniji legalna od leta 1977 in dovoljena pod pogojem, da nosečnost ne traja več kot deset tednov. Tako je z liberalizacijo zakonodaje postala umetna prekinitev nosečnosti varna in dostopna vsem ženskam v Sloveniji. Da bi si lahko sami oblikovali neko lastno mnenje in stališče pa je pomembno, da se podučimo o umetni prekinitvi nosečnosti, saj nam to daje nek vpogled v njo in tako lahko na podlagi dobrega poznavanja tega področja, podamo neko objektivnejšo in kritično presojo.
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, abortus, splav, zarodek, embrio, pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti, zgodovina umetne prekinitve nosečnosti, ugovor vesti, odgovornost za neuspešno opravljeno umetno prekinitev nosečnosti, pravica partnerja pri umetni prekinitvi nosečnosti.
Objavljeno: 16.03.2012; Ogledov: 3997; Prenosov: 1202
.pdf Celotno besedilo (773,54 KB)

5.
Sociološki vidiki umetno prekinjene nosečnosti
Amanda Vrabl, 2013, diplomsko delo

Opis: Vsaka nosečnost ni načrtovana in umetna prekinitev nosečnosti je odgovor na nezaželeno nosečnost. Ko se ženska znajde v situaciji, ko se mora odločiti, ali naj prekine nosečnost ali ne, ji ni lahko. Doživlja osebno stisko, ostane sama in obupana. Najde kopico razlogov za odločitev za umetno prekinitev nosečnosti in ti so zelo pestri. Slovenska zakonodaja je pozitivno naravnana v podporo materinstvu, vendar so razlogi za odločitev nemalo kdaj prav socialne narave. Namen diplomskega dela je bil predstaviti umetno prekinitev nosečnosti iz sociološkega vidika, hkrati pa ugotoviti, zakaj se ženske znajdejo v situaciji, ko jim umetna prekinitev nosečnosti predstavlja edini izhod v sili, in kaj jih privede do teh odločitev. Metodologija raziskovanja. Analiza domače in tuje literature nam je omogočila opredelitev teoretičnih izhodišč. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke za empirični del smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 20 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 28 hospitaliziranih žensk. Rezultati. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se v večini primerov za umetno prekinitev nosečnosti odločajo ženske stare do 30 let, pri katerih je nosečnost posledica nezaščitenih spolnih odnosov. Na odločitev za umetno prekinitev nosečnosti vplivajo predvsem slabi socialno – ekonomski dejavniki ženske in njene družine. Sklep. Glede na rezultate vidimo, da bi se morali zdravstveni delavci (medicinske sestre) še naprej truditi s pravočasno zdravstveno vzgojo, svetovanjem, osveščanjem in informiranostjo širše družbene skupnosti o kontracepciji, nosečnosti in umetni prekinitvi nosečnosti.
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, odločitev, ženska, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1261; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

6.
Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
Arton Skenderi, 2013, diplomsko delo

Opis: Takoj, ko pride do nezaželene nosečnosti in nosečnica obrne na ginekološko ambulanto, jo je smotrno čim prej seznaniti s tem, da ima možnost in pravico nosečnost prekiniti s pomočjo najbolj varne metode, to je umetne prekinitve nosečnosti z zdravili, in jo poučiti o celotnem procesu posega. Seznaniti jo je potrebno tudi o možnih načinih preprečevanja neželene nosečnosti. Raziskava je potekala na osnovi kvantitativne metodologije s pomočjo strukturnega vprašalnika, ki je vseboval zaprte tipe vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 50 žensk. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranke relativno dobro informiranje o umetni prekinitvi nosečnosti, vendar pa bi želele pridobiti še več informacij o umetni prekinitvi nosečnosti z zdravili pomočjo informativnega gradiva in od strokovnih delavcev. Vzgojno zdravstveno delo in vloga medicinske sestre skozi informiranje in svetovanje je zelo pomembno za uspešno preprečevanju in odpravljanju neželenih nosečnosti. To delo je veliko in odgovorno. Pacientke mora vzgajati v duhu preudarnega in odgovornega načina razmišljanja in sprejemanja odločitev, pri čemer mora ostati strokovna in humana, čeprav je pri svoje delu lahko tudi časovno omejena.
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti z zdravili, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1313; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (572,92 KB)

7.
PREKINITEV NOSEČNOSTI Z METODO RU 486
Metka Damiš, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se posvetili medikamentozni prekinitvi nosečnosti ali metodi RU 486. Predstavili smo njene prednosti, slabosti in stranske učinke. Predstavili smo tudi protokol poteka metode RU 486 na Oddelku za splošno ginekologijo in ginekološko urologijo UKC Maribor. Namen magistrskega dela je ugotoviti, zakaj se ženske odločajo za medikamentozno oziroma kirurško prekinitev nosečnosti in kakšno je njihovo zadovoljstvo z obema metodama. Predstaviti želimo seznanjenost žensk o medikamentozni prekinitvi nosečnosti. Raziskovalna metodologija. Magistrsko delo temelji na kvantitativni metodi. Uporabili smo metodo deskripcije, anketiranja in komparativno metodo. Raziskovalni vzorec zajema 100 pacientk, ki so imele medikamentozno prekinitev nosečnosti, in 50 pacientk, ki so imele kirurško prekinitev nosečnosti. Zanimalo nas je njihovo zadovoljstvo z obema metodama en mesec po odpustu iz bolnišnice. Raziskavo smo izvedli na Oddelku za splošno ginekologijo in ginekološko urologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, zaradi upada kirurške prekinitve nosečnosti pa smo v raziskavo vključili še Splošno bolnišnico Slovenj Gradec in Murska Sobota. O seznanjenosti z medikamentozno metodo smo povprašali 100 študentk zdravstvene nege na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Uporabili smo Pearsonov Hi-kvadrat, Fisherjev, Kruskal-Wallisov statistični test in Mann-Whitneyjev U-test. Rezultati. Metodo RU 486 v 71 % priporoča osebni ginekolog. Pacientke se v 40 % odločijo za medikamentozno UPN zaradi enostavnosti metode. 85 % žensk, ki še nima otrok, bi za UPN uporabilo medikamentozno metodo. Največja pomanjkljivost medikamentozne UPN je bolečina (45 %). Krvavitev pri medikamentozni UPN je bila močnejša pri 41 %. 72 % pacientk po medikamentozni UPN je splavilo v UKC. 51 % pacientk, ki so imele kirurško prekinitev nosečnosti, medikamentozne UPN ne pozna. Trajanje postopka je pri obeh metodah (medikamentozni, kirurški) v skladu s pričakovanji. 80 % samskih in 82 % žensk, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, bi želelo nosečnost prekiniti v bolnišnici/UKC. Razdalja od bolnišnice/UKC ni povezana z izbiro UPN. 81 % žensk poskrbi za kontracepcijo po UPN. Sklep. Ženske so z medikamentozno prekinitvijo nosečnosti zadovoljne. Za kirurško metodo se še vedno odločajo, ker medikamentozne prekinitve ne poznajo. Ženske, ki so se z medikamentozno prekinitvijo nosečnosti seznanile v zdravstveni ustanovi, sicer trdijo, da metodo poznajo, pa vendar jih zelo malo pozna vse njene prednosti. Število kirurških prekinitev nosečnosti se zmanjšuje. Število žensk, ki se odloči za medikamentozno prekinitev nosečnosti, je vedno več. Tako sta se v zadnjem času ob upoštevanju prednosti in znanja o tveganjih izboljšala pristop in postopek prekinitve nosečnosti z zdravili.
Ključne besede: Umetna prekinitev nosečnosti, metoda RU 486, kirurška prekinitev nosečnosti.
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1730; Prenosov: 510
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

8.
PREKINITEV NOSEČNOSTI
Ana Marija Fartek, 2013, diplomsko delo

Opis: Abortus je tisto področje, kjer skoraj ni posameznika, ki o njem ne bi imel izoblikovanega mnenja, bodisi, da je odklonilno bodisi, da ni. Če že ne zavzameš nobene strani, si najbolj pridobiš naklonjenost obeh, če zavzameš vmesni položaj. Tak položaj so zavzele marsikatere ureditve, ki splav na načelni ravni prepovedujejo, a ga ob zakonsko določenih pogojih vseeno dopuščajo. Prepričanost mnogih, da bi uzakonitev splava vodila v degradacijo vrednot družbe, načeloma ni utemeljena. S pojavom splava se srečamo že v najzgodnejših zgodovinskih obdobjih, moralno – etični pogled in pravna ureditev se tekom zgodovine spreminjata, vendar niti moralne dileme, niti stroga pravna ureditev nista odvrnile žensk od splava. Prav tako, kot tudi danes, ureditve, ki so inkriminirale splav, vseeno niso splavu fetusa pripisovala enake teže, kot umoru rojenega človeka, kar se odraža v sankcijah za storjeno dejanje. V Sloveniji na zakonski ravni še vedno velja zakon iz leta 1977, ki ima podlago v 55. členu Ustave Republike Slovenije. Predvsem ob osamosvojitvi so ponovno načeli temo pravne regulacije prekinitve nosečnosti, kjer se je skušalo vpeljati bolj restriktivno zakonodajo. Obveljala je dotedanja in kljub liberalni pravni ureditvi abortusa v Sloveniji število opravljenih splavov upada. Medtem ko se v državah z restriktivno zakonodajo sicer srečamo z nizko statistiko legalno opravljanih splavov, se v ozadju pojavlja problem ilegalnih splavov in maternalna umrljivost, zaradi nestrokovno opravljenih splavov. Razprava o tem, ali je zarodek že človek, v kateri fazi razvoja začne živeti ali mu priznati pravice in katere, je prisotna že toliko časa, kolikor je prisoten sam pojav. Naše pravo je zavzelo stališče, da zarodek ne moremo šteti za enakovrednega rojenemu človeku, vendar pa mu določene pravice vseeno pripadajo tudi že pred rojstvom, v kolikor se rodi živ. Na drugi strani pa je predvsem v podzakonski ureditvi nakazano do katerega tedna nosečnosti se prekinitev nosečnosti imenuje splav in od katerega tedna naprej prekinitev nosečnosti lahko enačimo z rojstvom mrtvorojenega otroka. Pravni status zarodka je določen, vendar pa na dejanski ravni dvoumnost ostaja. Znanstveni dokazi so le podlaga za izoblikovanje lastnega mnenja, ne dajejo pa točnega in zanesljivega odgovora. Dokler bo status zarodka predmet religioznih, moralnih, etičnih, skratka osebnih prepričanj, menim, da je potrebno ščititi predvsem tisto življenje, telesno in duševno integriteto, za katero smo prepričana, da obstaja, namreč žensko. Varovati njeno zasebnost, dostojanstvo in svobodo izbire in na drugi strani, ne preveč liberalno ravnati s potencialnim življenjem, vsaj ne po tisti točki razvoja, ko je sposoben samostojnega življenja izven materinega telesa.
Ključne besede: prekinitev nosečnosti, zgodovina prekinitve nosečnosti, pravna ureditev prekinitve nosečnosti v Sloveniji, pravna ureditev abortusa na Poljskem in Irskem, reproduktivne pravice žensk
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1359; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (472,59 KB)

9.
Umetna prekinitev nosečnosti pri mladostnicah
Majlinda Morina, 2013, diplomsko delo

Opis: Mladost je izmed najlepših življenjskih obdobij. Iz mladosti izhaja veliko spominov. Ti spomini so velikokrat povezani z ljubeznijo, s spolnostjo, z odraščanjem, itd. Vsaka mladostnica doživlja mladost drugače, saj odraščajo v različnih okoliščinah, v različnih kulturah in religijah, prav tako mladostnice doživljajo nosečnost v mladosti zelo različno. Veliko jih je takšnih, ki otroka obdrži, še več pa je takšnih, ki se odloči za umetno prekinitev nosečnosti. Umetna prekinitev nosečnosti je prekinitev nosečnosti na željo nosečnice. Izvede se na različne načine. Ti posegi, ki se izvajajo za umetno prekinitev nosečnosti velikokrat pustijo psihične in/ali fizične posledice pri mladostnicah. Da do umetne prekinitve nosečnosti ne bi prišlo, je potrebno mladostnice poučiti o zaščiti pred nezaželeno nosečnostjo, kontracepciji. Zelo pomembno vlogo ima pri tem medicinska sestra in njeno zdravstveno-vzgojno delovanje. Vloga medicinske sestre je pomembna, velik vpliv pa ima tudi religija. Namen diplomskega dela je bil opisati te probleme podrobneje. Namen raziskovanja pa je bil ugotoviti kako so mladostnice osveščene glede ginekoloških pregledov, kontracepcije, koliko vedo o umetni prekinitvi nosečnosti in kako pogosto je prisotna pri mladostnicah. Analiza rezultatov je pokazala, da o ginekoloških pregledih in kontracepciji so dokaj obveščene, glede umetne prekinitve nosečnosti pa dosti manj. Večina jih umetno prekinitev nosečnosti podpira.
Ključne besede: mladostniška nosečnost, umetna prekinitev nosečnosti, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 24.01.2014; Ogledov: 1065; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (1002,52 KB)

10.
ANALIZA SPLAVA V LUČI PRIMERA P IN S PROTI POLJSKI
Aljaž Sagadin, 2015, diplomsko delo

Opis: O splavu je v svetu veliko diskusij in polemik. Nekatere države imajo precej liberalizirano ureditev, nekatere pa se nagibajo k bolj strogi zakonodaji na tem področju. Splav ali abortus je prekinitev nosečnosti, ki se konča s smrtjo zarodka. Prekinitev nosečnosti se lahko izvede s kirurško metodo ali z metodo, pri kateri prekinejo nosečnost s pomočjo zdravil. Uporablja se tudi kombinirana metoda. Obstajajo tri različne vrste splava. To so umetna prekinitev nosečnosti, spontani splav in nedovoljena umetna prekinitev nosečnosti. Umetna prekinitev nosečnosti je medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice. V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti dovoljena, če so za to podani medicinski, genetski ali socialni vzroki. Za spontani splav gre takrat, ko je nosečnost spontano prekinjena pred dvajsetim tednom nosečnosti. Največ splavov nastane med drugim in tretjim mesecem. Različne vrste spontanega splava so grozeči splav, nedokončani spontani splav, dokončani spontani splav, septični splav in habitualni spontani splav. Kar 80% splavov v prvih tednih nosečnosti je posledica kromosomskih nepravilnosti. Nedovoljeno umetno prekinitev nosečnosti izvede ženska sama ali neka druga oseba proti veljavnim zakonskim predpisom. Zanj je značilno, da krši zakonske predpise, škoduje ženski in da za to nekateri zaslužijo velike vsote denarja na nedovoljen način. Splav je v Republiki Sloveniji legalen od leta 1977. Dovoljen je na zahtevo nosečnice do 10. tedna nosečnosti. Po tem roku je potrebno soglasje komisije. Umetna prekinitev nosečnosti je urejena v 55. členu Ustave Republike Slovenije, ki se glasi: »Odločanje o rojstvu svojih otrok je svobodno«. V naslednjem odstavku istega člena pa je zapisano: »Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok«. Najpomembnejši zakon, ki ureja splav v Republiki Sloveniji, je Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (ZZUUP). ZZUUP že v 1. členu navaja, da ima človek pravico, da svobodno odloča o rojstvu otrok in da morajo biti ženski in moškemu dostopne vse možnosti, s katerimi se jim v okviru zdravstvenega varstva pomaga uresničiti to pravico. V 132. členu Kazenskega zakonika (KZ-UPB1) pa je urejen nedovoljen poseg v nosečnost. Poljska ureditev splava velja za eno izmed najstrožjih v Evropi. Načeloma so splav prepovedali, razen če gre za primere, ko je ogroženo življenje matere ali zarodka, če je vzrok nosečnosti kriminalno dejanje in če gre za incest. Znan je primer noseče štirinajstletne deklice P., ki je na Poljskem hotela opraviti splav. Nosečnost je bila posledica posilstva. Dekle je bilo med nosečnostjo žrtev nadlegovanja s strani aktivistov proti opravljanju splava, cerkve, vodilnih v bolnišnici ter mnogih drugih. Tudi oblasti so z njo ravnale na nedovoljen način, zato je primer bil obravnavan na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Poljska je morala deklici in njeni materi plačati odškodnino.
Ključne besede: splav, nosečnost, prekinitev nosečnosti, zgodovina splava, ureditev, zakonodaja.
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 657; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (541,85 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici