| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obračun različnih vrst osebnih prejemkov s praktičnimi primeri
Albina Zafošnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Množica zakonskih in podzakonskih predpisov tako ali drugače posredno in neposredno posega na področje obračunavanja plač, nadomestil, povračil in drugih vrst plačil ter prispevkov in davkov. Toda relativno zapleten sistem obračunavanja prejemkov v Sloveniji povzroča napake, nerazumevanje, v nekaterih primerih celo prevelike stroške in včasih nepotrebne napetosti med udeleženci delovnega procesa. Za obračune osebnih prejemkov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja imajo podjetja na voljo različne računalniške programe. Ne glede na razširjenost uporabe računalniških in spletnih orodij moramo poznati postopke obračuna osebnih prejemkov. Delo diplomskega seminarja je namenjeno vsem, ki bi se radi seznanili z obračunavanjem osebnih prejemkov in drugih osebnih prejemkov, ki se pojavljajo v delovnem razmerju, ter prejemkov na drugih pogodbenih podlagah v poslovanju podjetja. Osebne prejemke bomo obravnavali s pravnega in davčnega vidika ter s tem podali kar največ teoretičnih osnov, ki so neposredno povezane z osebnimi prejemki in so pomembne za lažje razumevanje obračuna z vidika prispevkov in dohodnine le-teh. Delo diplomskega seminarja s primeri izračunov osebnih prejemkov vsebuje različne praktične primere, vključno z veljavnimi prispevnimi stopnjami in dohodninsko lestvico ter drugimi potrebnimi podatki. Vključuje različne obračune plač, bonitet, odpravnin, regresa, avtorske in podjemne pogodbe s postopki izračunov.
Ključne besede: osebni prejemki v delovnem razmerju, drugi osebni prejemki, prejemki na drugih pravnih podlagah, plača, dohodnina, prispevki za socialno varnost, obračun plač, avtorski honorar, podjemna pogodba, bonitete, odpravnine
Objavljeno: 21.03.2018; Ogledov: 1097; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

2.
Analiza procesnih in podatkovnih zahtev za napovedovanje denarnih tokov z rešitvijo Pantheon za podjetja x
Melanija Tement, 2016, diplomsko delo

Opis: Za dobro poslovanje in obstoj vsako podjetje potrebuje dober pregled nad svojimi likvidnimi sredstvi. Za to potrebujejo podjetja dobro informacijsko podporo, ki jim to omogoča, ter pravilen in pravočasen način vnosa podatkov. V nalogi smo predstavili podjetje Varnost Inpod d. o. o. in program Datalab Pantheon, ki ga opazovano podjetje uporablja. Izvedli smo analizo poslovnih procesov in podatkovnih virov za knjiženje denarnih tokov. Iz teh podatkov smo nato poskušali podati predloge sprememb, da bi tako lahko že vnaprej napovedovali denarni tok. Podali smo tudi mnenje o izvedljivosti teh sprememb in oceno dodane vrednosti, ki bi jo predlagane spremembe doprinesle podjetju.
Ključne besede: denarni tok, Pantheon, napoved likvidnosti, način knjiženja, prejemki, izdatki, predlagane spremembe
Objavljeno: 27.06.2016; Ogledov: 749; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
STARŠEVSKO VARSTVO IN DRUŽINSKI PREJEMKI V SLOVENIJI IN AVSTRIJI
Lavra Kovač, 2015, diplomsko delo

Opis: Že od nekdaj večina ljudi živi v prepričanju, da so otroci naše največje bogastvo. Na to, da se nekdo odloči za otroka in družino, vpliva mnogo dejavnikov. V prvi vrsti so predvsem pomembne individualne želje vsakega posameznika in njegovega partnerja. Vsak posameznik ima različne predstave o življenju in o tem, kaj je v življenju resnično pomembno. Vendar sama želja po otroku ne zadostuje, rojstvo otroka namreč dodobra spremeni življenja staršev. Ne spremeni se le način življenja in prioritete staršev, povečajo se tudi stroški življenja. V sodobnem tempu življenja smo priča manjšanju rodnosti, na kar vpliva predvsem težki položaj mladih, ki se šolajo bistveno dlje, kasneje pa se soočajo s težkim iskanjem zaposlitve. V takšnih razmerah je prav gotovo celovit in delujoč sistem socialne varnosti, eden pomembnejših dejavnikov, ki naj prispeva k lažjemu oblikovanju in razvoju družine. V slovenskem pravnem redu je varstvo otroka in družine poudarjeno že v Ustavi republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Na zakonski ravni pa je s področja socialne varnosti družine in otrok najpomembnejši Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), sprejet 3. aprila 2014. ZSDP-1 je razdeljen na dva dela, in sicer v prvem delu ureja pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo, v drugem delu pa ureja družinske prejemke. Pri starševskem varstvu gre za pravice, ki izhajajo iz socialnega zavarovanja, pri družinskih prejemkih pa ne gre za socialno zavarovanje, saj se zanje ne plačujejo prispevki. Gre za nekakšno obliko socialnih ugodnosti, ki skušajo omiliti finančno breme družin. Kljub visokemu standardu na področju varstva družine in otrok v Republiki Sloveniji pa smo predvsem v novejšem času priča vse večjemu omejevanju pravic iz tega področja in njihovemu podrejanju trenutnim gospodarskim razmeram. Z visokim standardom na področju socialne varnosti družine in otrok se srečamo tudi v sosednji Avstriji. Gre za državo z dolgoletno tradicijo na področju socialne varnosti, prvi zakoni s tega področja so bili namreč že sprejeti leta 1887. Temeljni zakon, ki ureja celoten socialni sistem v Avstriji, je Allgemeines Sozialversicherugsgesetz iz leta 1956. Starševsko varstvo oz. varstvo materinstva je urejeno v Mutterschutzgesetz-u iz leta 1979. V tem zakonu je urejena pravica do materinskega dopusta, pravica do materinskega nadomestila (Wochengeld) in druge pravice, ki pripadajo materam delavkam. Na področju družinskih prejemkov se srečamo z dvema zakonoma, ki urejata temeljna družinska prejemka v Avstriji. Prvi je Familienlastenausgleichgesetz, ki ureja otroški dodatek (Familienbeihilfe), ki je v Avstriji urejen kot univerzalni družinski prejemek. Drugi pomemben zakon s tega področja pa je Kinderbetreuungsgeldgesetz, ki ureja nadomestilo za nego otroka (Kinderbetreuungsgeld), ki je svojevrsten družinski prejemek. Stopnja socialne varnosti družine in otrok v Avstriji je na izjemno visoki ravni, kar se ne kaže le v višini finančnih transferjev s tega področja, ampak tudi v pregledni ureditvi, ki vsebuje mnogo možnosti in prilagajanja pravic, glede na življenjske prioritete konkretne družine.
Ključne besede: starševsko varstvo, družinski prejemki, otroški dodatek, nadomestilo, nadomestilo za nego otroka
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 2393; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
UČINEK SOCIALNIH TRANSFERJEV NA ZMANJŠEVANJE REVŠČINE V SLOVENIJI IN NA MADŽARSKEM
Vesna Marton, 2014, magistrsko delo

Opis: V nalogi se osredinjamo na področje socialnih transferjev in revščine. Socialne transferje prištevamo k sklopu socialnega varstva, s katerim preprečujemo in rešujemo socialno problematiko ljudi. Primerjali smo prejemanje socialnih transferjev na območju Madžarske in Slovenije, pri čemer smo ugotovili, da sta obe omenjeni državi socialni, čeprav ima Madžarska nekoliko nižje socialne prejemke in drugačen sistem prerazporejanja le-teh. Hkrati pa velja omeniti, da obe državi dajeta izredno velik poudarek socialni zaščiti svojih državljanov, saj so izdatki v ta namen, skozi različna obdobja, bistveno višji od nekaterih držav članic Evropske unije. Revščina je zmeraj predstavljala družbeni problem sleherne nacije in države. V nalogi smo proučili še dejavnike, ki so glavni krivci zviševanja revščine, tako pri nas kot pri sosedih. Revščina otrok, kot največji izziv modernega (razvitega) sveta, je prisotna v vseh oblikah in v vseh državah. Najbolj izpostavljene družbene skupine na Madžarskem predstavljajo družine z več otroki, v Sloveniji pa enočlanska gospodinjstva. Iz primerjav lahko ugotovimo, da je območje Madžarske večje, kar pomeni, da prebiva več ljudi in je tudi revščina posledično višja kot v Sloveniji. Posebno pozornost smo namenili pomembnosti socialnih transferjev glede na zniževanje revščine v obeh državah. Prišli smo do spoznanja, da je pri sosedih revščina večja, toda z dajanjem socialnih transferjev svojim državljanom , se število revnih zniža skoraj za polovico. Ugotavljamo,da se na podoben način znižuje revščina tudi v Sloveniji.
Ključne besede: socialni transferji, socialno varstvo, revščina, revščina otrok, denarni prejemki.
Objavljeno: 27.01.2015; Ogledov: 1078; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVO NEPREMIČNO PREMOŽENJE
Sara Koren, 2011, diplomsko delo

Opis: Davčna izvršba predstavlja prisilno pridobivanje sredstev za poplačilo davčnega ali drugega upravnega postopka. Temelj za pričetek davčne izvršbe je izdaja sklepa o izvršbi s strani davčnega organa, ki mora med vrsto obveznih sestavin vsebovati tudi izvršilni naslov, ki mora biti izvršljiv. Davčni organ mora pri izvajanju postopka davčne izvršbe skrbeti za sorazmernost poplačila. Pri tem mora poskrbeti, da se varuje osebno dostojanstvo dolžnika in da je sama izvršba za dolžnika kar najmanj neugodna. Na to vpliva tudi odločitev davčnega organa katero sredstvo oziroma način davčne izvršbe bo uporabil za pridobitev sredstev za poplačilo dolga. Zakonodaja taksativno ne ureja zaporedja in načine davčne izvršbe. Določeni vrstni red opredeljujejo načela postopka davčne izvršbe. Načine davčne izvršbe delimo na davčno izvršbo na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva in na dolžnikove denarne terjatve. Za najbolj učinkovit in s strani davčnega organa največkrat uporabljen način velja davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah. Davčni organ lahko poda sodišču predlog, da zavaruje svoj davčni dolg z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah. Zavarovanje predstavlja pomemben institut v davčnih postopkih za dosego plačila davčnih obveznosti. V primeru, da davčni organ dolga ni uspel izterjati na podlagi nobenega od navedenih načinov, lahko v primeru, da je dolžnik lastnik nepremičnine opravi izvršbo na to in zahteva njeno prodajo. Davčno izvršbo na nepremičnine ne izvaja davčni organ, ampak jo opravi sodišče. Vodenje postopka na sodišču je poverjeno državnemu pravobranilstvu, kateremu davčni organ pošlje predlog za izvršbo z izvršilnim naslovom. Davčna izvršba na nepremično premoženje dolžnika največkrat pomeni izvršbo na njegovo zemljišče s hišo, v kateri davčni zavezanec dejansko tudi biva. Takšen pristop davčni organ uporablja kot skrajno sredstvo izvršbe in predstavlja zapleten ter dolg proces, kljub temu pa mora davčni organ uporabiti vsa zakonita sredstva prisile, da izterja davčne obveznosti. Pogoj za izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje je, da davkov iz drugega dolžnikovega premoženja, ni bilo mogoče izterjati.
Ključne besede: davčna izvršba, sklep o izvršbi, davčni postopek, izvršilni naslov, izvršljivost, davčni organ, denarni prejemki, denarna sredstva, denarne terjatve, nepremično premoženje, sredstvo izvršbe, davčni zavezanec, davčni dolg, vknjižba zastavne pravice.
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 4805; Prenosov: 620
.pdf Celotno besedilo (375,34 KB)

6.
EKONOMSKI POLOŽAJ DRUŽIN Z VIDIKA DAVČNIH OLAJŠAV IN DRUŽINSKIH PREJEMKOV
Maja Hostnik Kališek, 2011, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali ekonomski položaj družin z vidika davčnih olajšav in družinskih prejemkov, in sicer v luči tega, da sta otroški dodatek in davčna olajšava za vzdrževane otroke temeljna mehanizma v okviru finančne podpore družinam. Z davčno reformo, ki smo jo obravnavali v magistrski nalogi, so se olajšave za vzdrževane otroke povečale, to pa prinaša večje zadovoljstvo staršem. Prav tako pomenita tudi otroški dodatek in dodatek za veliko družino večji razpoložljivi dohodek za družino. Na podlagi temeljnih tez, ki smo jih postavili v nalogi, smo ugotovili, da davčne olajšave in družinski prejemki pomembno vplivajo na dohodkovni položaj družin, vendar ugotavljamo, da sta obe politiki le eni izmed mnogih politik oziroma dejavnikov, ki vplivajo na ekonomski položaj družin. Za mlade pri vstopanju v samostojno življenje največjo oviro pomenita nerešeno stanovanjsko vprašanje in pridobitev zaposlitve za nedoločen čas. Stanje brezposelnosti povzroča strah pred materialnim pomanjkanjem in negotovo prihodnostjo ter je ovira za mlade pri načrtovanju družine. Vse to lahko pripelje tudi do revščine, ki pomeni predvsem pomanjkanje materialnih virov. Dolgotrajno materialno pomanjkanje pa povzroča izključenost revnih ljudi iz družbenega življenja, zato postanejo socialno, kulturno in politično marginalizirani, kar lahko pripelje tudi do njihove socialne izključenosti. Zato je zelo pomembno, da socialna, prebivalstvena, davčna, družinska politika in še mnogo drugih dejavnikov delujejo povezano in v smeri pozitivnega vpliva na družine.
Ključne besede: Dohodnina, družinski prejemki, davki, davčne olajšave, otroški dodatek, revščina, socialna izključenost, ekonomski položaj družin, dodatek za veliko družino, davčna reforma, dohodek.
Objavljeno: 24.02.2011; Ogledov: 3130; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
PREJEMKI V PARTNERSKIH ŽIVLJENJSKIH SKUPNOSTIH
Sonja Humek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je analiza in primerjava denarnih prejemkov glede na zakonski stan partnerjev, ki sta različnega spola in živita v življenjski skupnosti. Moški in ženska, ki sta sklenila zakonsko zvezo in tako registrirala svojo skupnost, sta navzven povezana do razveze ali smrti. Partnerja, ki tega nista storila, sta pravno ravno tako zavezana, kot zakonca, vendar pa je njuno skupnost potrebno dokazati, kadar jo hočeta uveljaviti. Dokazati pa jo je potrebno takrat, kadar hoče eden izmed partnerjev pridobiti kakšno pravico, katere podlaga je ta zveza. Po drugi strani, pa je zamolčanje in zanikanje obstoja takšne zveze predvsem težko dokazati takrat, ko pristojni organ odloča o podelitvi posamezne pravice in sumi na obstoj zunajzakonske skupnosti, pa jo partnerja iz take zveze zanikata. Kadar zunajzakonska skupnost dejansko obstaja, pa jo partnerja zamolčita, prihaja do neupravičenih prejemkov in subvencij, predvsem v višini zneskov le teh. Na ta način prihaja do večjega črpanja sredstev iz državnega ali občinskega proračuna, zaradi takšnih, dejansko neupravičenih zahtevkov, pa imajo zato ostali posledično, dejansko potrebni pomoči, nižje prejemke. Problem je tudi kopičenje prejemkov, saj se določeni socialni transferji ne štejejo v celotni dohodek upravičencev, ki je podlaga za izračun posameznega prejemka. Rešitve za ureditev razmer na tem področju bo na novo uredil Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. S tem zakonom se bo v veliki meri onemogočilo in preprečilo danes pogosto izkoriščanje in zloraba sistema pri podeljevanju denarnih prejemkov.
Ključne besede: denarni prejemki, življenjska skupnost, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, družina, enostarševska družina, socialni transferji, kopičenje prejemkov, neupravičeni prejemki, socialne pravice.
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 2094; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (581,99 KB)

8.
VPLIV UKREPOV DRUŽINSKE POLITIKE IN ODLOČANJA MLADIH ZA STARŠEVSTVO NA RODNOST V SLOVENIJI
Polonca Mrzel, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv ukrepov družinske politike in odločanja mladih za starševstvo na rodnost v Sloveniji je teoretična. V prvem delu naloge so predstavljene težave s katerimi se soočajo mladi pri prehajanju v odraslost. Pogoji vstopanja v starševstvo, ki so jih navajali mladi, so povzeti po raziskavi, opravljeni med študenti ljubljanske univerze — avtoric Marjane Ule in Metke Kuhar. Podaljševanje izobraževanja, pozno prehajanje iz družine staršev v lastno gospodinjstvo, višanje starosti ob rojstvu prvega otroka so težave s katerimi se soočajo v večini evropskih držav in z njimi se soočamo tudi pri nas. V osrednjem delu diplomske naloge so predstavljeni nekateri ukrepi družinske politike v Sloveniji, kajti država preko nje posredno ali neposredno vpliva na blagostanje družin. V diplomski nalogi so navedene nekatere oblike pomoči mladim, da bi se prej osamosvojili in posledično prej odločili za rojstvo otroka (otroško varstvo, reševanje stanovanjske problematike, usklajevanje dela in družinskega življenja). V zadnjem delu naloge sledi primerjava posameznih ukrepov družinskih politik nekaterih evropskih držav, ki so bile izbrane na podlagi tipologije različnih režimov družinskih politik A. H. Gauthier. V okviru ukrepov družinskih politik so bili primerjani starševski dopusti in nadomestila, otroški dodatki ter otroško varstvo. Vsaka od držav ima svoj tip družinske politike in razlikujejo se tudi po celotni stopnji rodnosti in povprečni starosti žensk ob rojstvu prvega otroka. Večina raziskav o družinski politiki in rodnosti daje odgovor, da družinska politika lahko vpliva na rodnost, vendar je njene vplive težko meriti zaradi osebnih in družbenih dejavnikov, ki vplivajo na rodnostne odločitve. V diplomski nalogi je bilo ugotovljeno, da imajo višjo stopnjo rodnosti države, ki imajo bolje zagotovljeno otroško varstvo in kjer je odstotek očetov, ki se vključuje v nego in varstvo otrok, višji.
Ključne besede: Ključni pojmi: rodnost, mladi in starševstvo, družinska politika, otroško varstvo, družinski prejemki, starševsko varstvo
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 3228; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (731,78 KB)

9.
Ženska-delavka : diplomsko delo
Andreja Štriker, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: delovno pravo, družinski prejemki, nosečnost, diplomska dela
Objavljeno: 27.07.2009; Ogledov: 3149; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (530,17 KB)

10.
DEJAVNIKI MODELA DRUŽINSKIH PREJEMKOV-PRIMERJALNI MODEL
Tejka Macura, 2009, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskovalne naloge je proučevanje izoblikovane socialne politike in z njo povezani družinski prejemki. Predstavili bomo različne modele socialnih politik v državah Evropske unije in Srbije ter jih primerjali z ameriškim modelom. Raziskovalna naloga bo predstavila dejavnike, ki vplivajo na ukrepe vlad pri oblikovanju modelov družinskih prejemkov, ki posredno ali neposredno učinkujejo na družino. S pomočjo ankete bomo raziskovali upravičenost prejemkov in kriterije za njihovo dodeljevanje. Iz primerjalne analize različnih držav bomo skušali opredeliti dejavnike, ki vplivajo na mehanizme oblikovanja družinskih prejemkov, ki bi jih v svoj sistem morda lahko umestila tudi Slovenija kot primer dobre prakse. Pozitivne izkušnje nekaterih evropskih držav, ki so oblikovale nove institute varstva otroka in družine bodo vsekakor vplivale na odločnejše ukrepanje in sprejetja dodatnih sistemskih rešitev za zaščito pravic družin tudi v Sloveniji.
Ključne besede: Socialna politika, družinski prejemki, otroški dodatek, starševsko nadomestilo, pomoč ob rojstvu otroka.
Objavljeno: 19.06.2009; Ogledov: 2652; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici